https://www.24ur.com/novice/slovenija/zaposleni-zaradi-vrocine-v-sotoru-pred-lesnino-v-mariboru-kolapsiral.html?fbclid=IwAR34C3IKw1wNtAxYJ1vG0GTlxAJ2AMKWNqsBXJ78ZFceQMTNclwVLkBzE-k

Vir: www.24ur.com

Inšpektorat za delo na poziv sindikata zaradi vročine zaprl obrat

1. 7. 2022

Zaradi nevzdržnih razmer v prodajnem prostoru v enem od šotorov Lesnine v Mariboru, kjer je bila temperatura v zadnjem tednu konstantno nad 38 stopinj Celzija, so po tem, ko je včeraj Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS) pozval inšpektorat za delo k zaprtju obrata, to z ustno odpovedno odločbo tudi storili. Kot je dejal sekretar sindikata Ladi Rožič, jih veseli, da je inšpektorat tokrat nemudoma odreagiral. Takšna usoda sedaj čaka tudi druge prostore, kjer temperatura presega zakonsko dovoljene meje in kjer delodajalec ne sprejme predpisanih ukrepov.

https://www.zsss.si/wp-content/uploads/2022/07/Vrocina-sotor-80x107.jpg 80w, https://www.zsss.si/wp-content/uploads/2022/07/Vrocina-sotor-370x495.jpg 370w, https://www.zsss.si/wp-content/uploads/2022/07/Vrocina-sotor-64x85.jpg 64w, https://www.zsss.si/wp-content/uploads/2022/07/Vrocina-sotor.jpg 590w" alt="" width="224" height="300" class="wp-image-21588" loading="lazy" />

Na SDTS se je v sredo obrnil njihov sindikalni zaupnik in podpredsednik sindikata Anton Brlek. V omenjenem šotoru so bile namreč razmere povsem nevzdržne in so dosegale, kot kaže tudi fotografija, do 41 stopinj Celzija. Ne čudi, da je tako eden od mlajših zaposlenih doživel kolaps in dobil vročinske krče. Vodje v podjetju Lesnina pa so ga namesto v UKC Maribor želele poslati domov. K sreči ga je eden od sodelavcev vendarle odpeljal v klinični center, kjer so ga ustrezno oskrbeli. Šotor, ki naj bi obratoval celo poletje do konca avgusta, pa je torej inšpektorat na podlagi poziva nemudoma zaprl.

Več informacij o zaprtju šotora in razmerah v dejavnosti trgovine najdete tudi na povezavi iz včerajšnjih Odmevov TUKAJ.

»Vsa vodstva podjetij, katerih delavci delajo pod šotori, opozarjamo na neprimernost visokih temperatur. In zgodi se, da posamezni poslovodje, namesto da bi tak šotor zaprli, vztraja pri tem, da so šotori odprti, potem pa pride do takih neljubih dogodkov. Mislim, da je treba take ljudi kaznovati. Po mojem prepričanju so v šotoru pri takšnih temperaturah ogroženi tako delavci kot kupci in ob neznosnih vročinah bi šotor morali zapreti. Na koncu denar ne pomeni vsega,« je še dejal Ladi Rožič.

Vir: www.zsss.sihttps://www.zsss.si/inspektorat-na-poziv-sdts-zaprl-17/

Naslovna fotografija: RTV SLO

Poročilo s tiskovne konference                                                           Ljubljana, 30. 6. 2022

Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS), Sindikat Tuš Slovenije sta ob pomoči Centra za družbeno raziskovanje (Cedra) danes  na novinarski konferenci predstavila stanje v trgovini in sindikalne aktivnosti. Zaradi vse večjega nezadovoljstva med delavkami in delavci v dejavnosti trgovine, ki izhaja iz nizkih plač, premajhnega števila zaposlenih na izmeno, kršitev delovnega časa in Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine, ob izredno visokih dobičkih, ki jih je ta dejavnost dosegala v lanskem in predlanskem letu in ki se ne odražajo v plačah ali nagradah zaposlenih, smo v sindikatu sprožili peticijo.

Zahteve za katere SDTS in Sindikat Tuš zbirata podpise pod peticijo so:

1. Najnižja osnovna plača prodajalca ne sme biti nižja od 1100 EUR.
2. Povračilo polnih potnih stroškov - 100 % cene dnevne vozovnice.
3. Regres za letni dopust naj se v celoti izplača v denarni obliki in sicer najmanj v višini 1.500 EUR.
4. V pogodbi o zaposlitvi naj se določi točen kraj opravljanja dela, uprava pa mora zagotoviti, da bo v poslovalnicah dovolj kadra, ki bo pokrival tudi eventualne odsotnosti zaradi bolniških, dopustov itn.
5. Povračilo stroškov za prehrano med delom mora zagotavljati plačilo toplega obroka.
6. Dosledno upoštevanje Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije: priprava na delo in zaključek dela morata povsod šteti v delovni čas.

Z omenjenimi zahtevami oziroma zbiranjem podpisov podpore, bo sindikat SDTS nadaljeval v vseh podjetjih v dejavnosti trgovine Slovenije.

Predsednica sindikata Tuš, Mirjana Janjić je povedala: “Delavke marsikje sploh več ne hodijo na malico, ker si tega časa enostavno ne morejo privoščiti, če želijo opraviti vso delo. Vse več je enostranskega odrejanja dopusta, marsikdo pa je pod izjemno velikim stresom, ker sploh ne more iti na dopust, saj ni zamenjave. Vse več delavcev opravlja vse širši krog nalog, čeprav te niso zapisane v pogodbah o zaposlitvi. Zaradi prenizkega števila zaposlenih je tempo dela izjemno visok, kar se kaže v izgorelosti, poškodbah in vse pogostejših bolniških odsotnostih, kar še znižuje število delavk in delavcev.”

Generalni sekretar Ladi Rožič je izpostavil: “Trgovinska dejavnost, ki je ena največjih v državi, zaposluje v gospodarskih družbah, po podatkih Ajpesa, 90.357  delavcev (podatek za leto 2021) in je v letu 2021 ustvarila 1.3 milijarde eur neto čistega dobička. Na letni ravni se je realni prihodek od prodaje povečal za 25,1 %, brez trgovine z motornimi gorivi pa za 5,5 %. V slednji se je namreč realni prihodek povečal kar za 75,2 %. V trgovini z neživili pa 10,3 %.”

Pravi, da je zaposlenih iz leta v leto manj, dnevno se odpirajo nove, sodobne trgovine oziroma trgovski centri, zaposleni pa ostajajo pozabljeni. Najhuje je v maloprodaji oziroma trgovini na drobno (G 47), kjer v večini podjetij celo do 90 % zaposlenih prejema doplačilo do minimalne plače. Neto dodana vrednost na zaposlenega se je iz 48.564 v letu 2020 dvignila na 57.505 eur v letu 2021, torej za 21 %, plače zaposlenih pa ostajajo enake.  

Andraž Mali iz Centra za družbeno raziskovanje (Cedra) poudari: “Stanje je torej za delavstvo katastrofalno. A to ni vsa zgodba. Upanje dajejo vse bolj angažirane sindikalistke kot je Mirjana v Tušu, Damjana v Sparu, Maruša v Lidlu, Tina v Mercatorju in še številne druge, ki so se uspešno borile za zaprtje trgovin ob nedeljah in tako dosegle prost dan.  Akcija za dvig plač, ki jo danes predstavljamo je del tega gibanja aktivnih sindikalistk za izboljšanje življenjskega standarda. Z aktivnostmi bo sindikat v sodelovanju s Cedro nadaljeval in razširil v vse trgovske verige”

Tina Podbevšek iz Cedre zaključi: “Solidarnost med delavkami in delavci različnih panog, med sindikati bo v prihodnjih mesecih ključnega pomena, ne samo za delavke Tuša, temveč širše. Nahajamo se v obdobju izrazite draginje, zneski na naših položnicah se bodo do zime povišali za dva do štirikrat.” Pravi, da je treba delati na povezanem in močnem delavskem gibanju, ki bo lahko preprečilo vsesplošno naraščanje revščine in postavilo interes delavstva po vsesplošnem kvalitetnem življenju pred interesom kapitala.

Sindikat SDTS poziva vse sindikate, organizacije, širšo javnost, da podprejo delavke in delavce Tuša. O nadaljnjih aktivnostih vas bomo sproti obveščali.

S spoštovanjem,

Ladi Rožič, generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenija (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., 041 652 069)

Mirjana Janjič, predsednica Sindikata Tuš Slovenija  (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., 070 509 570)

Andraž Mali, koordinator raziskovalnega odbora CEDRA (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., 041 950 395)

Regres za krajši delovni čas – pripada cel regres ali ne?

Regres je opredeljen v ZDR-1

Zakon o delovnih razmerjih določa, da je delodajalec regres dolžan izplačati zaposlenemu, ki ima pravico do letnega dopusta. Višina regresa je določena najmanj v višini minimalne plače. To pomeni, da bo minimalni regres za leto 2022 višji kot minimalni regres lani, ko je znašal 1024,24 evrov. Ker minimalna plača za leto 2022 znaša 1074,43 evra, mora biti tudi regres najmanj v tem znesku. Koliko pa znaša regres za krajši delovni čas?

Regres za krajši delovni čas – kaj sploh je krajši delovni čas?

Preden pogledamo, kako se izplača regres za krajši delovni čas, je potrebno najprej opredeliti, kaj krajši delovni čas sploh je. ZDR-1 v 65. členu opredeljuje krajši delovni čas. Gre za čas, ki je krajši od polnega delovnega časa (40 ur na teden), ki velja pri delodajalcu. Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene za krajši delovni čas. Delavec, ki dela za krajši delovni čas (pet dni v tednu) ima pravico do 20 dni minimalnega dopusta v skladu z ZDR-1. Kaj pa regres za krajši delovni čas?

Regres za krajši delovni čas – sorazmerni del ali polni regres?

Če delavec dela krajši delovni čas (npr. 20 ur na teden) ima tudi pravico do regresa. V tem primeru je regres za krajši delovni čas polovičen oz. sorazmeren. Poglejmo na primeru. Delavec dela krajši delovni čas za 20 ur na teden. Delodajalec bo izplačal regres v višini 1200 evrov. Regres za krajši delovni čas, ki ga bo prejel delavec v tem primeru bo 600 evrov.

A pozor! Regres za krajši delovni čas ni vedno v sorazmernem deležu. Izjema so namreč primeri, ki jih določa 67. člen ZDR-1. To so:

• delavci, ki delajo krajši delovni čas zaradi starševstva in

• delavci, ki delajo krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali predpisi o zdravstvenem zavarovanju (na primer invalid).

To pomeni, da je v zgornjih dveh primerih, regres za krajši delovni čas poln. Se pravi – enak, kot če bi delavci delali polni delovni čas. V našem primeru bi tako na primer delavec, ki dela krajši delovni čas zaradi starševstva prejel 1200 evrov regresa in ne 600 evrov kot delavec, ki ne spada v eno izmed omenjenih izjem.

Vir: Data d.o.o.

Zaradi vedno več vprašanj iz posameznih podjetij kako je z izplačilom regresa za letni dopust za leto 2022 v trgovinski dejavnosti podajamo naslednje obvestilo:

Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije določa v svojem 79. členu - Regres za letni dopust naslednje:

(1) Delodajalec je dolžan izplačati regres za letni dopust, kot ga določa zakon.

(2) Delodajalec lahko izplača del regresa v nedenarni obliki. V primeru, da izplača del regresa v nedenarni obliki znaša regres za letni dopust od 1. 1. 2019 dalje 970 EUR, od tega mora delodajalec izplačati v denarju najmanj 55 % tega zneska.

(3) V primeru izplačila dela regresa v nedenarni obliki, je delodajalec dolžan ta del regresa zagotoviti v obliki, s katero je delavcu omogočen nakup širokega nabora izdelkov, ki jih potrebuje za zadovoljevanje vsakodnevnih življenjskih potreb, le-ta pa mora biti po vrednosti enakovredna denarni obliki.

(4) V primeru nelikvidnosti delodajalca se regres za letni dopust izplača najkasneje do 1. novembra tekočega leta.

Obveščamo vas, da je omenjeni člen pravno ničen. Zaradi sprememb višine Zakona o minimalni plači katera znaša 1074,43 EUR je delodajalec dolžan delavcu izplačati regres za letni dopust v višini minimalne plače v gotovini, v skladu z določbami  131. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1):

(1)Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače.

(2)Regres se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta.

(3)S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

(4)V primeru, da ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa.

(5)V primeru, da ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu

Navedena obrazložitev je enotna tako za delodajalsko kot delojemalsko stran. V primeru kršitev se bomo poslužili pravdnih postopkov in prijav na ustrezne inštitucije.

Spoštovani!

Informiramo vas o rezultatih kampanje ZSSS in SDTS "Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen", ki se je začela junija 2021. Glej našo e-novico št. 33/2021! Vse o kampanji je sicer objavljeno na njeni spletni strani na tej povezavi. Vabljeni k obisku!

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je sprejelo pobudo ZSSS in SDTS za posodobitev Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen iz leta 2005. Imenovalo je delovno skupino, v kateri so poleg predstavnikov ZSSS in SDTS tudi predstavniki delodajalskih organizacij, stroke tehniške varnosti in medicine dela. V aprilu 2022 so ministrstvu lahko posredovali svoje predloge za posodobitev pravilnika. Kompilacijo teh predlogov najdete na spletni strani kampanje. Čakamo na povabilo MDDSZ na začetek pogajanj. Pravilnik naj bi bil posodobljen še v letu 2022. 

Na spletni strani kampanje najdete tudi poročila SDTS, kakšna bremena morajo trgovci ročno premeščati pri svojem delu. Ročno premeščanje bremen je najpogostejši razlog za bolniško odsotnost z dela in delovno invalidnost v Sloveniji.

Primerjava z razvitimi državami v EU kaže, da v tujini delodajalci tudi, da bi se izognili višjim prispevkom za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, storijo več za preprečevanje mišično-kostnih obolenj svojih delavcev. Čas je, da zagotovimo slovenskim delavcem enako zaščito. In to najprej s posodobitvijo predpisa, ki omejuje ročno premeščanje bremen, in v nadaljevanju še z diferencirano prispevno stopnjo za invalidsko in zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Dobra praksa iz EU namreč kaže, da je to najbolj učinkovit ukrep države za preprečevanje poklicnega obolevanja delavcev.

Spletna stran kampanje na tej povezavi

Povzetek poročila EU OSHA o ekonomskih spodbudah, usmerjenih v dvig ravni varnosti in zdravja pri delu: evropski pregled (v slovenščini) na tej povezavi
 

Srečno in ostanite zdravi!

Vprašanje:

Pri izplačilu dodatka na pripravljenost na domu nas zanima ali menite, da se ta izplačuje:

• kot dodatek na urno postavko, torej 110 % ali
• v znesku 10 % od urne postavke.

Vidimo argumente za obe interpretaciji. Ker zakon ne daje jasnih navodil, menimo da se je potrebno opreti na kolektivne pogodbe, kar je tudi stališče slovenskega sodstva. V skladu s sistematično pravno razlago člena gre razumeti, da se vsi dodatki, vključno z dodatkom na pripravljenost, plačujejo dodatno k urni postavki, torej v danem primeru 110 %. Pomembno pri rešitvi dileme se nam zdi vprašaje ali se čas pripravljenosti na domu šteje v delovni čas, kjer je vaše stališče pritrdilno (http://www.sindikat-sdts.si/pravice-splosno/60-delovni-cas/474-kaj-je-delovni-cas-in-njegova-evidenca).

Po drugi strani pa delavec takrat ne opravlja dela in praviloma počiva. V kolikor se ne zahteva od njega izredne odzivnosti in hitrega prihoda na delo, bi lahko sledili interpretaciji, da v času pripravljenosti prejme 10 % od urne postavke. V primeru da se mora odzvati na poziv in priti v službo pa se to delo šteje kot nadurno.

Odgovor:

Institut pripravljenosti na delo ne ureja veljavni ZDR temveč to tematiko urejajo kolektivne pogodbe dejavnosti in podjetniške kolektivne pogodbe.

Podrobnejše definicije pripravljenosti na delo Kolektivna pogodba za trgovino Slovenije (dalje KPDTS) ne podaja. Prav tako ne komentar k 68. členu KPDTS  iz leta 2014 (Ur.l. RS 24/14; 24/2016;40/17 in 69/2017), ki  ne velja več ne pojasnjuje tega instituta. Žal je institut neopredeljen tudi v  71. členu veljavne  KPDTS ( Ur.l. RS  52/2018).

Vprašanje, kaj se upošteva in kako se obračuna to zadevni dodatek je na mestu zaradi terminološke nedoslednosti. Skladno z zakonom (ZDR-1) pripadajo dodatki k osnovni plači delavce za čas ko dela pod posebnimi pogoji dela. V času pripravljenosti delavec ne dela in mu ne pripada pravica do plače, saj je to njegov prosti čas. Pa vendar je pripravljenost neka posebna okoliščina, ki posega v  pravico do počitka (kar je nasprotje od delovnega časa), saj delavec ni povsem prost oziroma ne razpolaga s tem časom svobodno, kot bi želel. Zato smo v KPDTS ohranili nespremenjen institut, ki ga poznamo že  iz leta 1991 dalje. Ker delodajalec s svojo organizacijo dela in potrebami delovnega procesa od delavca zahteva določeno odzivnost tudi v času njegovega počitka, mora delavcu v zameno za to nekaj plačati. KPDTS nerodno uporablja besedo dodatek, dejstvo pa je, da delavcu pripada pogodbeno dogovorjena denarna odmena, v višini in obsegu kot to določa KPDTS. Torej v višini 10 % od osnovne plače  (urne postavke) za vsako uro odrejene pripravljenosti. Pravica do plačila je jasna , kljub terminološki nedoslednosti.

Če pride v času pripravljenosti do intervencije (ki se zaradi posebnih okoliščin ne všteva v delovni čas), torej če delavec v času počitka opravi odrejeno delo, je takšno delo potrebno plačati ob upoštevanju vseh zakonsko določenih elementov plače. Tako delavcu za opravljeno delo pripada ob osnovni plači še dodatek na delovno dobo, dodatki, ki izhajajo iz neugodnih pogojev dela (če so obstajali v času opravljanja takšnega dela) in jih natančneje določa KPDTS, vse povečano za dodatek za nadurno delo (nadurno za to, ker je delavec svojo pogodbeno obvezo v zvezi z delovnim časom že opravil). Za obračun takšnega dela se upošteva dejansko porabljen čas na delu in se ga v celoti obračuna!

Oblike odzivnosti delavca v času pripravljenosti so zelo različne. Po eni strani zahteva opravilo odrejenega dela odhod na določen kraj, kar pomeni, da je delodajalec dolžan delavcu povrniti vse dejansko nastale stroške. V drugih primerih pa lahko delavec v času pripravljenosti opravi odrejeno delo z uporabo tehnologije ( nosilci /vzdrževalci IT sistemov lahko odpravijo  napako na sistemu na daljavo, odzivanje oziroma opravljanje posamičnih nalog z uporabo pametnih telefonov…). Tudi to je delo, ki ga je potrebo plačati, pri tem pa upoštevati porabljen čas, kot ga sporoča delavec.   

Sprašujete nas ali se čas pripravljenosti všteva v delovni čas in kot primer navajate pojasnila delovnega časa objavljena na naši spletni strani. Potrebno je pojasnit, da je objavljena predstavitev namenjena širitvi znanja delavcev, njihovemu razumevanju okoliščin v katerih opravljajo delo.  V objavljenem gradivu ne obravnavamo vseh podrobnosti, ki so pomembne za odgovor na vaše vprašanje.

Kot prvo , da ne bo nesporazumov, čas pripravljenosti ni v ničemer podoben, kaj šele izenačen z časom priprave na delo. To sta  dva povsem ločena instituta.  Upoštevaje naravo dejavnosti so tukaj mišljeni primeri, ko se mora delavec , za zagotovitev minimalnih higienskih standardov (na primer)  preobleči – nadeti zaščitno obleko in podobno. So lahko tudi drugi primeri, ki so vezani na neposredni začetek opravljanja dela delavca in ni nujno, da se opravljajo na naslovu delodajalca (čiščenje tovornega vozila pred razvozom živil in podobno). Vse je odvisno od okoliščin primera.

Za čas pripravljenosti pa ne moremo enoznačno reči da se ali da se ne všteva v delovni čas.  Kot smo v naši predstavitvi delovnega časa poudarili, je pomembno upoštevati tri elemente:

• ko je delavec fizično prisoten na delu,
• ko je na razpolago delodajalcu in
• čas, ko aktivno opravlja svoje delovne obveze.

Problem se pojavi v času, ko je delavec na razpolago delodajalcu. Vrsta različnih okoliščin primerov narekuje različne zaključke. Naj opozorimo na sodno prakso ES, ki je veliko časa namenila vprašanjem dežurstva na delovnem mestu, dežurstva na domu( kar je približek času pripravljenosti) in sami pripravljenosti. Morda je najjasneje prikazan vpliv okoliščin na obravnavo instituta pripravljenosti, kot delovnega časa v zadevi C 518/15 (Ville de Nivelles proti Rudyju Matzaku,). Ker je delodajalec odredil čas odzivnosti po klicu in ker je bil ta čas tako kratek, da delavcu v času počitka res ni preostalo nič drugega, da je dežural ob telefonu, je sodišče zaključilo, da se tudi čas pripravljenosti všteva v delovni čas.

Kljub temu, da enoznačnega odgovora ni in je ta odvisen od okoliščin primera, lahko za vse primere enoznačno opozorimo, da ima ne glede na odrejeni čas pripravljenosti, v primeru intervencije (poziv na delo) neokrnjeno pravico do dnevnega 12 urnega in tedenskega 24 urnega neprekinjenega počitka.  Slednje pomeni, da ima delavec po zaključeni intervenciji pravici do zakonsko določenega počitka, ne glede na to, kolikor ur pred pozivom na delo je že »počival«!

Primer: Izteka se mi porodniška in bi želela nekaj časa delati polovični delovni čas. Ali me lahko delodajalec zavrne? Odgovor: Pravica do dela s krajšim delovnim časom iz naslova starševstva izhaja iz Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki določa, da ima eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, pravico delati krajši delovni čas (t. j. najmanj polovična tedenska delovna obveznost). Eden od staršev, ki neguje in varuje dva otroka, lahko navedeno pravico podaljša do dopolnjenega šestega leta starosti mlajšega otroka. Delodajalec vam te pravice ne sme kratiti. Delodajalec vam v primeru krajšega delovnega časa zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa vam do polne delovne obveznosti zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače.