V prilogi objavljamo, z dne 24. 10. 2024 objavljene dodatne smernice IRSD.

Minister za notranje zadeve

Boštjan Poklukar

Litostrojska cesta 54

1501 Ljubljana

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Luka Mesec

Štukljeva cesta 44

1000 Ljubljana

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Zadeva: JAVNI POZIV PO UREDITVI ROMSKE PROBLEMATIKE IN ZAGOTOVITVI VARNOSTI DELAVK IN DELAVCEV V DEJAVNOSTI TRGOVINE

Spoštovani,

poslanstvo Sindikata delavcev trgovine Slovenije zajema tudi zaščito vseh delavcev in delavk v trgovinski dejavnosti, zato smo v dani situaciji primorani opozoriti na naše videnje romske problematike, ki je sicer že dlje časa predmet politične razprave. Politično neukrepanje vse bolj ogroža tudi zaposlene v trgovinski panogi, ki se na svojem delovnem mestu soočajo z manjšinsko skupnostjo romov. S tem dopisom se obračamo tudi na vodstva trgovinskih podjetij z zahtevo po dodatni zaščiti svojih zaposlenih.

Minuli teden, 14. oktobra 2024, je prišlo do neljubega dogodka v občini Grosuplje, ko je v eno od prodajaln vstopila skupina 20 mladih romov, med njimi tudi otroci in mladostniki (ocenjena starost je med 8 in 15 let). Poslovodkinja, ki je skupino sicer prosila, naj vstopajo posamezno in mirno, je bila ob tem deležna verbalnega nasilja z zmerjanjem in žaljivkami. Ob večkratnem opozorilu osebja v trgovini je v skupini prišlo do prerivanja, nakar je postalo jasno, da je skupina vstopila v trgovino z namenom tatvine, saj so trgovinski izdelki iz njihovih žepov pristali na tleh. Skupina se je razbežala še pred prihodom pristojne policijske enote.

To je le eden od številnih podobnih dogodkov v trgovinskih poslovalnicah, ki se prepogosto zvrstijo na vedno istih lokacijah s širšega področja Kočevja, Novega mesta, Krškega, Brežic in drugih okoliških krajev.

Trgovke in trgovci, ki so zaposleni v poslovalnicah na problematičnih območjih, so se na sindikat obrnili zaradi strahu in občutka ogroženosti, sploh ko v trgovino vstopi večja skupina odraslih Romov. V preteklosti so že bili deležni groženj tudi z noži ali drugim orožjem. Dogajanje pogosto nemočno opazujejo tudi druge stranke, ki so prav tako potisnjene v nelagodni položaj oz. so tudi te v strahu za svojo varnost.

Delodajalec je skladno s 5. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. Prav zato mora biti varnost zaposlenih in kupcev delodajalcu na prvem mestu, a stroškovni razlogi podjetjem onemogočajo najem zadostnega števila varnostnikov. Trgovke in trgovci so zato prepogosto prepuščeni sami sebi, ko pride do tovrstnih situacij. Neukrepanje države delodajalce še dodatno spodbuja, da se raje odločijo za zaprtje poslovne enote in premestitev zaposlenih na bolj varne kraje. Takšno situacijo smo v sindikatu nazadnje zaznali v primeru zaprtja ene imed poslovnih enot v Krškem.

Zaradi neodzivnosti države in delodajalcev se delavci sedaj obračajo na sindikat z zahtevo, da se zagotovi njihova varnost in varno delovno okolje. Prav zato apeliramo ne zgolj na delodajalce, pač pa tudi na vas, politične odločevalce, k sprejetju ukrepov, ki bodo zaposlenim omogočili varno opravljanje svojega dela.

S spoštovanjem,

Generalni sekretar                                                                                                                   Predsednica

Ladi Rožič                                                                                                                                Tina Skubic

Ob bližajočem se roku za ureditev uzakonjene pravice do odklopa zaposlenih (15. 11. 2024) v SDTS opažamo ideje oz. razmišljanja delodajalcev, na katere smo naleteli ob prejetih predlogih delodajalcev o ureditvi pravice do odklopa, na katere vas želimo opozoriti.

O pravici do odklopa:

= urejena z novelo ZDR-1 v novem 142. a členu, ustrezne ukrepe iz 142.a člena mora delodajalec sprejeti v roku enega leta od uveljavitve ZDR-1, torej do 15. 11. 2024. Povedano drugače: Delodajalec mora imeti ukrepe sprejete in delavci morajo biti z njimi seznanjeni od vključno 16. 11. 2024 dalje.

= sankcija: če delodajalec ne zagotavlja pravice do odklopa v skladu s 142.a členom ZDR-1,  se kaznuje delodajalec –pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost z globo od 1.500 do 4.000 eurov.

= delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času katerekoli upravičene odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom (dnevni ali tedenski počitek, letni dopust, bolniška ali druga opravičena odsotnost z dela) ni na razpolago delodajalcu oziroma se ni dolžan delodajalcu odzivati na njegova elektronska sporočila, telefonske klice, sms-e, opravljati delovnih nalog.

Cilj ureditve je, da se delavec odklopi od delovnega procesa – ne samo, da je delavec fizično odsoten iz delovnega mesta, odklop mora biti tudi od digitalnih orodij, torej e-pošte, intraneta, sporočil prek različnih vmesnikov (Viber, WhatsApp …), kot tudi, da ni dosegljiv za službene klice nadrejenih ali sodelavcev v prostemu času. Tako bi delavcem olajšali usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, kot tudi podprli telesno in psihično zdravje in varnost pri delu ter dobro počutje  (Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. 1. 2021 s priporočili Komisiji o pravici do odklopa (201972181(INL)).

Po pregledu določb o pravici do odklopa ugotavljamo, da delodajalci predlagajo izjeme za vse zaposlene, ki so v škodo vseh zaposlenih in v korist delodajalca. Dejansko si ustvarjajo podlago, da lahko delodajalec kadarkoli v prostem času delavca, pod pretvezo npr. (nekonkretiziranih) »nujnih primerov«, izrednih dogodkov ipd. kontaktira kateregakoli zaposlenega tudi izven dogovorjenega delovnega časa. Kar je ravno v nasprotju z namenom uzakonitve!

Za situacije, ki so opisane kot izjeme npr. odvračanje materialne škode ali nevarnosti za življenje in zdravje ljudi ali drugi izredni dogodki ima delodajalec že sedaj možnost odrediti nadurno delo (na podlagi 144. člena ZDR-1), poleg primerov, določenih v ZDR-1 lahko delodajalec odredi nadurno delo na podlagi 35. člena KPDTS zaradi nepričakovane odsotnosti delavca (oz. z besedami delodajalca: sprememba delovnega  razporeda), ravno tako lahko delodajalec začasno prerazporedi delovni čas delavca. Glede na 33. člen KPDTS mora delodajalec v primerih začasne prerazporeditve delovnega časa v pisni obliki obvestiti delavce, na kakšen način in za koliko časa se začasno prerazporeja delovni čas oziroma najmanj 1 dan pred začasno prerazporeditvijo delovnega časa posameznemu delavcu oz. najmanj tri dni pred začasno prerazporeditvijo delovnega časa več kot 10 delavcem.

Za situacije, ki so v predlaganih dogovorih opisane kot izjema od pravice do odklopa (npr. povečan obseg dela, odsotnost zaposlenih zaradi bolezni) imamo že zdaj veljavne delovnopravne institute, ki jih delodajalec lahko doseže z ustreznim številom zaposlenih in organizacijo delovnega časa (npr. z odreditvijo nadurnega dela, pripravljenosti na delo, dežurstev, začasne prerazporeditve delovnega časa, delo preko polnega delovnega časa v izrednih razmerah). Večina napisanih izjem je torej že zajeta v obstoječih delovnopravnih institutih.

Zato ne pristajajte na tovrstne ponudbe, temveč je potrebno zahtevati dopolnitev ukrepov delodajalca, s katerimi bo dejansko zagotovljena pravica do odklopa (npr. uvedba dežurstev). Namen 142.a člena ZDR-1 je urediti oz. zagotoviti PRAVICO delavca do odklopa in sprejem ukrepov, ki bodo to pravico omogočali, zagotovo pa ni namen uzakonitve te pravice sprejem posebnosti oz. izjem za vse delavce, ki so v škodo zaposlenih in v korist delodajalca.

Naloga sindikata pa je tudi, da zaposlene oz. naše člane ozaveščamo o uveljavljanju svoje pravice. Torej, zaposleni morajo udejanjati svojo pravico, hkrati morajo spoštovati delodajalčeve ukrepe, ki vodijo v pravico do odklopa, spoštovati pravico sodelavcev (podrejenih in nadrejenih) do pravice do odklopa in v primeru kršitev pravice do odklopa le-to sporočiti delodajalcu in sindikatu, da takoj odreagirajo - si beležijo, shranjujejo klice, maile, skratka vse nedopustne posege v privatno življenje, da lahko takoj odreagiramo na kršitve.

Sindikalne zaupnike naprošamo, da nam sporočite, v katerih podjetjih uporabljajo takšne ali drugačne prakse.

Za dodatno strokovno pomoč smo tu.

Tina Skubic, predsednica

Ladi Rožič, generalni sekretar

Foto: Reuters

13. avgust 2024 ob 11.40

Vir: MMC RTV SLO, STA

Števili prostih in zasedenih delovnih mest sta se znižali

Povpraševanje po novi delovni sili je ostalo veliko, a se je število prostih delovnih mest spustilo pod 20.000

Števili prostih in zasedenih delovnih mest sta se v drugem četrtletju zmanjšali. Prostih je bilo 2,4 odstotka vseh delovnih mest oz. desetinko odstotne točke manj kot četrtletje prej in 0,4 odstotne točke manj kot v lanskem drugem četrtletju.

G. C.

Shrani članek 

Največji porast povpraševanja po delovni sili je bil v trgovini.

V drugem četrtletju je bilo skupno razpisanih skoraj 20.000 prostih delovnih mest ali za 2,8 odstotka manj kot četrtletje prej. Povpraševanje po novi delovni sili je na skupni ravni ostalo veliko, a se je število prostih delovnih mest spustilo pod 20.000. Nazadnje je bilo pod to mejo v prvem četrtletju leta 2021, ko je bilo prostih nekaj več kot 16.300 delovnih mest, je sporočil statistični urad.

Največje povpraševanje v trgovini, zdravstvu in socialnem varstvu

Obseg povpraševanja po novi delovni sili se je med 18 področji dejavnosti povečal v petih. Največji porast je bil v trgovini ter v zdravstvu in socialnem varstvu. Po drugi strani so bili pri iskanju nove delovne sile nekoliko bolj zadržani delodajalci v gostinstvu, saj se je število prostih delovnih mest na tem področju zmanjšalo za skoraj 290, na nekaj manj kot 1600.

Tudi v medletni primerjavi je povpraševanje po novi delovni sili upadlo, saj je bilo prostih delovnih mest za 14,3 odstotka manj. Njihovo število se je zmanjšalo na 13 področjih dejavnosti in povečalo v petih. Največji medletni upad so zaznali v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, sledilo je gradbeništvo. Medletna rast je bila s 169 prostimi delovnimi mesti več najizrazitejša v zdravstvu, sledile so kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti.

V drugem četrtletju je bilo zasedenih skoraj 807.300 delovnih mest. 81,6 odstotka jih je bilo pri delodajalcih z 10 ali več zaposlenimi. Število zasedenih delovnih mest se je v primerjavi s četrtletjem prej zmanjšalo za 600. Najizraziteje je upadlo v predelovalnih dejavnostih (za nekaj več kot 800) in gradbeništvu (za skoraj 390). Število zasedenih mest je v medletni primerjavi upadlo za približno 2000 ali za 0,2 odstotka.

Struktura po področjih dejavnosti pokaže, da je bila četrtina vseh zasedenih delovnih mest v predelovalnih dejavnostih, 13 odstotkov v trgovini in skoraj desetina na področju dejavnosti izobraževanje. Sledili sta področji zdravstvo in gradbeništvo.

Stopnja prostih delovnih mest se je znižala. Najvišja ali 5,3-odstotna je bila v gradbeništvu, sledilo je gostinstvo s 4,8 odstotka. Pri delodajalcih z 10 ali več zaposlenimi je znašala dva odstotka in je ostala enaka kot četrtletje prej. Najvišja, 4,2-odstotna, je bila v gostinstvu, sledile so druge raznovrstne poslovne dejavnosti s 3,9 odstotka. V drugem četrtletju je bilo skupno razpisanih skoraj 20.000 prostih delovnih mest ali za 2,8 odstotka manj kot četrtletje prej.

V Uradnem listu številka 54, z dne 3. 7. 2024 (Uradni list RS) so objavljene nove VIŠINE NAJNIŽJIH OSNOVNIH PLAČ ZA POSAMEZNE TARIFNE RAZREDE IN VIŠINE POVRAČIL STROŠKOV PREVOZA NA DELO IN Z DELA, PREHRANE MED DELOM TER SLUŽBENIH POTOVANJ V SLOVENIJI (DNEVNICE) V DEJAVNOSTI TRGOVINE SLOVENIJE, KI OD 1. 7. 2024 DALJE ZNAŠAJO

1. NAJNIŽJE OSNOVNE PLAČE

Najnižje osnovne plače (NOP) za posamezne tarifne razrede za delo opravljeno od vključno 1. 7. 2024 dalje znašajo:

1. POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM

1. Prevoz na delo in z dela                                                                      0,20 EUR

2. Prehrana med delom                                                                           6,90 EUR

3. Službena potovanja v Republiki Sloveniji - dnevnice

          6 - 8 ur                                                                                                  7,78 EUR

          8 – 12 ur                                                                                              11,12 EUR

          nad 12 ur                                                                                            21,96 EUR      

Obrazložitev:

Skladno z drugim odstavkom 2. člena Tarifne priloge h Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije (Uradni list RS, št. 52/18 s spremembami in dopolnitvami – Tarifna priloga h KPDTS) se najnižje osnovne plače od vključno leta 2020 dalje spreminjajo in usklajujejo izključno 1. julija tekočega leta z inflacijo, merjeno z indeksom cen življenjskih potrebščin SURS I-VI tekočega leta / I-VI preteklega leta, vendar ne več kot za 2 % letno. Indeks cen življenjskih potrebščin SURS I-VI 24 / I-VI 23 znaša 102,9, zato se najnižje osnovne plače po posameznih tarifnih razredih za delo opravljeno od 1. 7. 2024 dalje povišajo za 2 %.

Skladno s 7. členom Tarifne priloge h KPDTS se povračila stroškov v zvezi z delom, razen nadomestila za ločeno življenje, uskladijo 1. julija tekočega leta z inflacijo, merjeno z indeksom cen življenjskih potrebščin SURS I-VI tekočega leta / I-VI preteklega leta. Indeks cen življenjskih potrebščin SURS I-VI 24 / I-VI 23 znaša 102,9, zato se povračila stroškov prevoza na delo in z dela, prehrane med delom in službenih potovanj v Republiki Sloveniji od 1. 7. 2024 dalje povečajo za 2,9 %.

V Uradnem list RS št. 52 z dne 21. 6. 2024 je objavljen Aneks št. 4 h Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije (KPDTS), ki je dostopen na spletni strani Uradnega lista (stran 38-39).  

Pogodbeni stranki

Sindikat delavcev trgovine Slovenije, kot predstavnik delavcev

in

Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Gospodarska zbornica Slovenije na strani delodajalcev

na podlagi določb Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 s spremembami in dopolnitvami) in Zakona o kolektivnih pogodbah (Ur. l. RS, št. 45/2006 s spremembami) sklepata naslednji

ANEKS ŠTEVILKA 4

 H KOLEKTIVNI POGODBI DEJAVNOSTI TRGOVINE SLOVENIJE

(Uradni list RS, št. 52/18, 155/22, 2/24 in 26/24 s spremembami in dopolnitvami)

1.člen

V Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije (Uradni list RS, št. 52/18, 155/22, 2/24 in 26/24, s spremembami in dopolnitvami) se spremeni:

Besedilo 4. člena (Časovna veljavnost) se spremeni tako, da se glasi:

»4. člen

Časovna veljavnost

(1) Kolektivna pogodba začne veljati 15. 8. 2018.

(2) Kolektivna pogodba je, brez kakršnihkoli dodatnih sprememb, sklenjena za določen čas, in sicer do 30. 6. 2026. S tem dnem se prenehajo uporabljati tudi določbe normativnega dela te kolektivne pogodbe.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena, ta kolektivna pogodba preneha veljati naslednji dan po tem, ko je v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen predpis, ki ureja oziroma določa, da mora biti višina najnižje osnovne plače za I. tarifni razred v kolektivnih pogodbah oziroma najnižja osnovna plača pri delodajalcu, določena najmanj v višini vsakokrat veljavne minimalne plače, oziroma, da se višina najnižjih osnovnih plač po kolektivnih pogodbah oziroma višina osnovnih plač pri delodajalcu veže na vsakokrat veljavno višino minimalne plače. S tem dnem se prenehajo uporabljati tudi določbe normativnega dela te kolektivne pogodbe.«

2. člen

Ta aneks začne veljati naslednji dan po podpisu.

Ljubljana, 19. 6. 2024

Podpisniki:

Sindikat delavcev trgovine Slovenije                 Trgovinska zbornica Slovenije

Tina Skubic                                                        Mija Lapornik

predsednica                                                       izvršna direktorica

Svet gorenjskih sindikatov                                Združenje delodajalcev Slovenije  

Nežka Bozovičar                                               Karmen Primožič Rupnik

predsednica                                                      predsednica Sekcije za trgovino

                                                                         Gospodarska zbornica Slovenije  

                                                                         mag. Brane Lotrič

                                                                         predsednik UO GZS –

                                                                        Podjetniško trgovske zbornice

                                                                        Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije

                                                                        Danijel Lamperger

                                                                        direktor

Vodstvo in sindikat Tuša sklenila podjetniško kolektivno pogodbo

Celje, 20 junij 2024 – Vodstvo podjetja Engrotuš d.o.o. in predstavniki Sindikata Tuš so 18. 6. 2024 podpisali podjetniško kolektivno pogodbo družbe Engrotuš d.o.o., ki določa najnižje osnovne plače po posameznih tarifnih razredih in ureja pogoje dela. Dogovor vključuje postopno zvišanje najnižje osnovne plače za posamezna delovna mesta, in sicer se s 1. junijem zviša najnižja osnovna plača za delovno mesto prodajalka oz. prodajalec na 1.270 EUR.

Osnovna plača prodajalke se vsako leto usklajuje z dvigom minimalne plače. Prodajalka  v Tušu tako nikoli več ne bo pod minimalno plačo. Dogovor ureja tudi uskladitve dviga najnižjih osnovnih plač po ostalih tarifnih razredih in delovnih mestih ter uskladitve najnižjih osnovnih plač vsakega 1. julija tekočega leta z inflacijo, vendar ne več kot za 3 % letno.

Pogodba poleg osnovne plače vključuje tudi dodatke, ki se med drugim nanašajo na razporeditev delovnega časa, posebne obremenitve in opravljanje dela v drugi enoti oz. nadomeščanje, pravico do odklopa, ureditev agencijskega dela, (ti morajo po 6 mesecih dobiti ponudbo zaposlitve za nedoločen čas pri Tušu), plačani šestdnevni oskrbovalni dopust. Pogodba ureja tudi pogoje dela, med drugim delovni čas in kraj opravljanja dela, ki je omejen na prodajalne oz. enote, ki od kraja bivanja zaposlenega niso oddaljene več kot 50 kilometrov oz. do 30 kilometrov za starše otrok do 1. razreda osnovne šole. Premestitve so časovno omejene na 30 dni v letu.

V septembru nadaljujemo s pogajanji za nov sistem nagrajevanja.

Ob podpisu dogovora je direktor podjetja Engrotuš d.o.o. Dušan Mitič povedal: »S podpisom podjetniške kolektivne pogodbe smo potrdili našo zavezo, da poskrbimo za dobrobit in zadovoljstvo zaposlenih. Pogajanja s predstavniki sindikata so bila korektna in zadovoljni smo, da smo dosegli dogovor tako glede plač kot tudi pogojev dela. Naš skupni interes je čim bolje poskrbeti za naše sodelavce. Verjamem, da nam bo dal ta dogovor še dodaten zagon, da bomo skupaj poskrbeli za čim boljšo ponudbo in zadovoljstvo naših kupcev, saj brez njih ni naših delovnih mest.«

Ob podpisu je predsednica sindikata TUŠ, Mirjana Janjić povedala: »V zadnjih 6 mesecih smo imeli v Tušu učinkovit socialni dialog po lanskoletni napovedi stavke. Pogajanja so potekala zgledno in konstruktivno. Pred tremi leti, v začetku organiziranja sindikata, so se vse te zahteve, ki smo jih sedaj dosegli, zdele nemogoče. Ampak skupaj nam je uspelo to, kar je bilo prejšnja leta nemogoče. Ogromno časa in dela smo vložili, da smo se kot delavci otresli strahu in začeli verjeti v možnost dogovora. Brez sindikata bi še zmeraj stali na mestu, nič se ne bi spremenilo, kvečjemu bi bilo še slabše. Ponosna sem na nas, pridružite se nam«. 

V prilogi objavljamo dopis – poziv, s katerim smo obvestili vodstva podjetij, da se bliža datum pričetka izvajanja Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen.

Sindikat delavcev trgovine Slovenije je na zahtevo svojih članov v letu 2023 na pogajanjih z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, dosegel sprejem novega Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen in da mora delodajalec s pomočjo svojih strokovnih služb, na njegovi podlagi revidirati ocene tveganja ter ugotoviti ali pri ročnem premeščanju bremen prihaja do preobremenjenosti delavcev, ki po določenem času povzročajo mišično-kostna obolenja pri delavcih. Namen pravilnika je preprečevanje preobremenitve delavcev. Ob tem vas opozarjamo, da se morajo strokovni delavci s področja varnosti in zdravja pri delu, z delavci posvetovati, kaj vse bi bilo treba pri revidiranju upoštevati, saj nenazadnje delavec najbolje ve, kaj mu povzroča bolečine in zdravstvene težave. Vaš delodajalec mora torej, v skladu z novim pravilnikom do 1. 8. 2024 revidirati oceno tveganja za nastanek mišično-kostnih obolenj na delovnih mestih oziroma pri opravilih, kjer se ročno premešča bremena. Za ročno premeščanje bremen se šteje premeščanje bremen, kot tudi potiskanje in vlečenje različnih vozičkov. Torej vsa opravila, pri katerih delavec s svojo fizično močjo tako ali drugače premika bremena.

Revidirana ocena tveganja ne more biti v skladu z novim Pravilnikom, če strokovne službe najprej ne izberejo t.i. vhodne podatke, to so merjenja mase bremen in pogostosti njihovega dviganja tekom delovnega dne. Upoštevati je potrebno ali pri tem prihaja do utrujajočih prisilnih drž, npr. klečanje, čepenje, delo z rokami nad rameni. Ravno tako je potrebno upoštevati ali se bremena prenaša po ravnih površinah oziroma ali se pričakuje vzpenjanje po stopnicah ali po naklonu.

Delodajalec oziroma njegove strokovne službe morajo delavce seznaniti z novimi ocenami tveganja v skladu s Pravilnikom, to pomeni kolikšno je bilo število točk, ki izražajo, ali je tveganje sprejemljivo ali presega dovoljeno. Ravno tako je potrebno delavce seznaniti s sprejetimi ukrepi, da bi se zmanjšala njihova preobremenjenost. Ukrepi bodo vsekakor različni, pričakuje se povečanje števila zaposlenih na določenih delovnih mestih, pripomočke za dviganja, kakršni so ročni oz. motorni vozički, ki breme dvigajo namesto delavca ali transportni voziček za stopnice, kateri tovor naloži na kombi ipd.

Vse člane, predvsem pa sindikalne zaupnike prosimo, naj s pripombami seznanijo SDTS in člane Sveta delavcev, pri manjših delodajalcih pa delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu. Izvoljeni delavski predstavniki naj pripombe zaposlenih na posvetovanju pred sprejemom revidirane ocene tveganja na zapisnik posredujejo delodajalcu.

Na oglasno desko, ki je namenjena obveščanju članov obesite tudi letak MDDSZ Ročno premeščanje bremen (priloga).

Če opazite, da se pri vašem delodajalcu še vedno ne zbirajo vhodni podatki, nas o tem obvestite. Če ocena tveganja pri ročnem premeščanju bremen do 1. 8. 2024 kljub našemu pozivu pri delodajalcu ne bo opravljena, vas prosimo, da nas o tem obvestite, obenem pa tudi inšpekcijo za delo.

Ljubljana, 8. marec 2024

8. marec 2024 - mednarodni dan žensk

Delavska solidarnost ob 8. marcu

Ob mednarodnem dnevu žensk čestitamo vsem ženskam, predvsem pa delavkam, ki se borijo za to, da bi se naša družba spremenila na boljše, pri čemer usklajujejo družinsko in poklicno življenje, ter kljub vsem obveznostim bogatijo delovne kolektive, uveljavljajo enakopraven položaj na delovnem mestu ter aktivno razrešujejo družbena vprašanja, izmed katerih številna najbolj pestijo prav ženske.

Na letošnji dan žensk je v maloprodaji aktualna akcija solidarnega dela po pravilih “Ne delam za tri.” Opozarjali bomo na izkoriščanje in težke pogoje dela na delovnem mestu ter na vso delo, ki ga delavci opravljajo doma, ko pridejo že tako izčrpani in zgarani iz službe. Zaradi težkih in neprimernih delovnih pogojev je vse več dolgotrajnih bolniških odsotnosti, pa tudi invalidnosti. Intenzivnost dela je zaradi premajhnega števila delavcev na izmeno tako visoka, da morajo mnogi delati za tri. In na ta način je delo  na koncu vedno opravljeno, rezultati so doseženi - a nihče se ne vpraša za kakšno ceno.

Opozarjamo tudi na nov Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, ki s 1. avgustom letos končno stopil v veljavo. Skupaj z vsemi sindikati podjetij v dejavnosti trgovine se bomo trudili, da pravilnik ne bo ostal le mrtva črka na papirju, ampak se bo upošteval tudi v praksi, saj bomo le tako zaščitili zdravje in varnost delavk in delavcev pri njihovem delu. Pravilnik je namenjen preprečevanju razvoja mišično-kostnih obolenj, ki so posledica premajhnega števila zaposlenih in s tem prevelikih obremenitev v večini trgovinskih podjetij: https://www.zsss.si/kaj-prinasa-novi-pravil-rocno-311/

Solidarno delo pomeni, da vsi upoštevamo pravila o varnosti in zdravju pri delu, da skrbimo za lastno varnost in zdravje ter za zdravje svojih sodelavk in sodelavcev.  Vzeli si bomo čas za malico, delo bomo začeli in končali ob uri, delali bomo le na delovnem mestu, ki nam ga določa pogodba, in pri tem upoštevali določila varstva in zdravja pri delu! Solidarnost ves čas ostaja, delamo bolj počasi, več se posvetimo strankam in poskrbimo za svoje zdravje in varnost. Ne pozabimo - tako bi morali delati vsak dan! Naj bo zato 8. marec tudi spodbuda za vse naslednje dni. Naj bo 8. marec tudi spodbuda vsem, da se skupaj zavzamemo za več prostega časa in krajše delovnike.

Za solidarno delo vsak dan - za več zaposlenih na izmeno!

Za več prostega časa in krajše delovnike!

Od doma do poslovalnic - naj živi 8. marec!

Sindikat delavcev trgovine Slovenije objavlja razpis za letovanje v letu 2024 v naslednjih počitniških enotah:

• Apartma Planika v Bohinjski Bistrici, primeren za letovanje največ štirih oseb,
• Apartma Murka v Bohinjski Bistrici, primeren za letovanje največ štirih oseb,
• apartma v Prekmurski vasi (Terme 3000 Moravske toplice), primeren za letovanje največ štirih oseb (3+1),
• prikolica Fiesa, primerna za letovanje največ pet oseb (5),
• hišica v Termah Čatež, primerna za letovanje največ 5 oseb (4+1).

Opomba: +1 oseba se nanaša na majhnega otroka (do 6. leta starosti), ki spi s starši in nima svojega ležišča.

RAZPISANI TERMINI IN POGOJI:

• razpisani so tedenski termini (sedem dni),
• možen je krajši najem v primeru nezasedenosti tedenskih terminov (najmanj 3 nočitve).

Menjave letujočih v počitniških enotah Bohinjska Bistrica, Prekmurska vas in Terme Čatež so ob nedeljah (ura prihoda in odhoda za posamezno počitniško enoto je navedena na napotnici).

Menjave letujočih v počitniški enoti Prikolica Fiesa so ob sobotah (zapustitev objekta do 11. ure, prihod v objekt po 11. uri).

Razpis poteka do 6. 3. 2024. V skladu s Pravilnikom o koriščenju počitniških kapacitet imajo prednost pri prijavi člani Sindikata delavcev trgovine Slovenije. Morebitne nezasedene termine bomo po poteku razpisnega roka ponudili tudi članom ostalih sindikatov (ZSSS) in drugim interesentom.

Izpolnjene prijavnice (dobite jih pri sindikalnih zaupnikih), posredujte do 6. 3. 2024 po pošti na naslov: Sindikat delavcev trgovine Slovenije, Miklošičeva cesta 7, 1000 Ljubljana, po elektronski pošti na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali opravite rezervacijo preko naše spletne strani http://www.sindikat-sdts.si/pocitnice, kjer so na voljo še ostali podatki o letovanjih.

Ob zaključku razpisnega obdobja bomo v skladu s kriteriji opravili izbor med prijavljenimi ter prijavljene obvestili o odobritvi letovanja ali o ponudbi novega prostega termina (poleg ostalih kriterijev opozarjamo na dva: prednost imajo člani, ki še niso letovali, v času šolskih počitnic imajo prednost člani s šoloobveznimi otroki).

V spodnji tabeli navedene cene, veljajo za počitniško enoto na dan, navedeno je število oseb, ki lahko biva v stanovanju in je enako številu ležišč, ki je navedeno v stolpcu.

• Prijava in turistična taksa nista vključena v ceno in jo letujoči poravna na recepciji.
• Možnost plačila v dveh obrokih (50 % po odobritvi termina – rezervacija, preostali del – 50 % mora biti poravnan najkasneje 8 dni pred letovanjem).
• Sezona (Fiesa) traja v času od 1. junija 2024 do 31. avgusta 2024.

Menjave letujočih v počitniških enotah Bohinjska Bistrica, Prekmurska vas in Terme Čatež so ob nedeljah (ura prihoda in odhoda za posamezno počitniško enoto je navedena na napotnici).

Menjave letujočih v počitniški enoti Prikolica Fiesa so ob sobotah (zapustitev objekta do 11. ure, prihod v objekt po 11. uri).