Skladno z 2. in 7. členom Tarifne priloge h Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije (Uradni list RS, št. 52/18, s spremembami in dopolnitvami), objavljamo novo višino najnižjih osnovnih plač za posamezne tarifne razrede in višine povračil stroškov prevoza na delo in z dela, prehrane med delom ter službenih potovanj (dnevnice) v dejavnosti trgovine Slovenije, ki od 1. 7. 2023 dalje znašajo:

1. NAJNIŽJE OSNOVNE PLAČE

Najnižje osnovne plače (NOP) za posamezne tarifne razrede za delo opravljeno od vključno 1. 7. 2023 dalje znašajo:

 II. POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM

1. Prevoz na delo in z dela           0,19 EUR
   
   
2. Prehrana med delom                6,71 EUR

2. Službena potovanja v Republiki Sloveniji - dnevnice

          6 - 8 ur                                    7,56 EUR

          8 – 12 ur                                10,81 EUR

          nad 12 ur                               21,34 EUR      

Obrazložitev:

Skladno z drugim odstavkom 2. člena Tarifne priloge h Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije (Uradni list RS, št. 52/18 s spremembami in dopolnitvami – Tarifna priloga h KPDTS) se najnižje osnovne plače od vključno leta 2020 dalje spreminjajo in usklajujejo izključno 1. julija tekočega leta z inflacijo, merjeno z indeksom cen življenjskih potrebščin SURS I-VI tekočega leta / I-VI preteklega leta, vendar ne več kot za 2 % letno. Indeks cen življenjskih potrebščin SURS I-VI 23 / I-VI 22 znaša 109,1, zato se najnižje osnovne plače po posameznih tarifnih razredih za delo opravljeno od 1. 7. 2023 dalje povišajo za 2 %.

Skladno s 7. členom Tarifne priloge h KPDTS se povračila stroškov v zvezi z delom, razen nadomestila za ločeno življenje, uskladijo 1. julija tekočega leta z inflacijo, merjeno z indeksom cen življenjskih potrebščin SURS I-VI tekočega leta / I-VI preteklega leta. Indeks cen življenjskih potrebščin SURS I-VI 23 / I-VI 22 znaša 109,1, zato se povračila stroškov prevoza na delo in z dela, prehrane med delom in službenih potovanj v Republiki Sloveniji povečajo za 9,1 %.

Pravica do jubilejne nagrade ni zakonska pravica, temveč je urejena v kolektivnih pogodbah posameznih dejavnosti, internih aktih delodajalca ali pogodbi o zaposlitvi. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (KPDTS) jo ureja v 80. členu, zaposleni ima pravico do jubilejne nagrade za 10, 20, 30 in 40 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.

Pri tem je potrebno posebej opozoriti na osmi odstavek 62. člena KPDTS, na podlagi katerega se pri uveljavljanju pravic na podlagi delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v to delovno dobo šteje neprekinjena delovna doba pri zadnjem delodajalcu, pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca, za prevzete delavce pa tudi delovna doba pri delodajalcih, od katerih so bili prevzeti, razen če KPDTS ne določa drugače.

KPDTS določa izplačilo jubilejnih nagrad v zgornji višini zneska, ki se v skladu z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Konec leta 2022 so bile sprejete spremembe in dopolnitve Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št.: 162/2022), spremembe se uporabljajo za izplačila po 31. 12. 2022. Besedilo spremenjene Uredbe lahko najdete na: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01-4152/uredba-o-spremembah-in-dopolnitvi-uredbe-o-davcni-obravnavi-povracil-stroskov-in-drugih-dohodkov-iz-delovnega-razmerja.

Za izplačila do 31. 12. 2022 je bila jubilejna nagrada določena v fiksnem znesku, za izplačila po tem datumu pa se v skladu s spremembo 9. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja – Uredba določi v odstotku zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec (PP v RS), in sicer tako, da zaposlenemu pripada za:

• 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu: 30 % zadnje znane povprečne plače zaposlenih v Sloveniji po podatkih SURS, preračunane na mesec; t. j. 607,18 EUR  (prej 460 EUR);
• 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu: 45 % zadnje znane povprečne plače zaposlenih v Sloveniji po podatkih SURS, preračunane na mesec; t. j. 910,76 EUR (prej 689 EUR);
• 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu: 60 % zadnje znane povprečne plače zaposlenih v Sloveniji po podatkih SURS, preračunane na mesec, t. j. 1.214,35 EUR (prej 919 EUR);
• 40 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu: 75 % zadnje znane povprečne plače zaposlenih v Sloveniji po podatkih SURS, preračunane na mesec, t. j. 1.517,94 EUR (prej 919 EUR).

Do navedene višine se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, skladno z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Izplača se v roku 1 meseca po izpolnitvi pogojev.

Ljubljana, 01. maja (STA) - Z majem v veljavo stopa novi pravilnik o poklicnih boleznih, ki določa poklicne bolezni; dela, na katerih se pojavljajo te bolezni; pogoje, ob katerih se bolezni štejejo za poklicne bolezni; ter postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja teh bolezni. V sindikatih so se za tak pravilnik zavzemali 30 let, delodajalci pa so do njega kritični.

Novi pravilnik omogoča začetek ugotavljanja poklicnih bolezni, veljal pa bo le za bolezni, navedene na nacionalnem seznamu. Ta seznam se bo sproti dopolnjevalo.

Delavci, ki sumijo, da so poklicno oboleli, bodo lahko s pomočjo osebnega zdravnika pri interdisciplinarni skupini strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa vložili vlogo za ugotavljanje poklicne bolezni.

Rok za odločitev bo 60 dni po vložitvi popolne vloge.

Če bo interdisciplinarna skupina strokovnjakov ugotovila obstoj poklicne bolezni ali sum nanjo, bo o tem obvestila delavca, izbranega osebnega zdravnika in izvajalca medicine dela aktualnega delodajalca.

Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa bo moral nato delodajalcu, pri katerem bo ugotovljena vzročna zveza med poklicno boleznijo delavca in delovnim mestom ali delom, ter Inšpektoratu RS za delo posredovati obvestilo o potrjeni poklicni bolezni, iz katerega bodo razvidni poklicna bolezen; delo, pri opravljanju katerega je za bolezen nastala; vzročni dejavnik, zaradi katerega je nastala; ter časovno obdobje, v katerem se je delo opravljalo.

Delodajalcu bo moral zagotoviti tudi osebne podatke delavca, potrebne za prijavo poklicnih bolezni.

V primeru suma na obstoj poklicne bolezni bo inštitut delodajalcu in inšpektoratu dolžan posredovati obvestilo z navedbo poklicne bolezni, na katere obstoj se sumi; dela, povezanega s sumom na poklicno bolezen; ter časovnega obdobja, v katerem se je opravljalo.

Poklicno bolezen in sum nanjo se bo objavilo tudi v register poklicnih bolezni.

Del pravilnika so tudi seznam poklicnih bolezni, vloga za ugotavljanje poklicne bolezni in ugotovitev interdisciplinarne skupine strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni.

"Gre za uspešen zaključek 30-letnega boja," je sprejem pravilnika nedavno pospremila samostojna svetovalka na področju zdravstva ter varnosti in zdravja pri delu v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lučka Böhm. Za sprejetje pravilnika so si namreč prizadevali več kot 30 let, a so po njenih besedah pri vseh vladah naleteli na gluha ušesa.

Da se po osamosvojitvi Slovenije poklicnih bolezni praktično ni več ugotavljalo, po njenih besedah med drugim dokazuje število priznanih poklicnih bolezni na dva milijona prebivalcev. V Nemčiji jih je 900, v Franciji 1500, na Danskem 1800, v Sloveniji pa 30.

"Pravilnik sam po sebi ne bo preprečil poklicnih bolezni, pričakujemo pa, da bodo delodajalci zaradi tega seznama in učinkovitega dela pristojnih organov več vlagali v zdravo in varno delovno okolje," pa je poudaril izvršni sekretar ZSSS za pravna in sistemska vprašanja Andrej Zorko.

Zagotovil je, da namen pravilnika ni uveljavljanje odškodninskih zahtevkov. Delodajalci, ki spoštujejo vsa pravila, se po njegovih besedah nimajo česa bati.

Z delodajalske strani je medtem slišati, da zakonodajalec v pravilniku ni upošteval ključnih pripomb gospodarstva, in sicer da bi imel delodajalec ali strokovni delavec za varnost pri delu možnost opozoriti delavca o tveganjih za poklicno bolezen.

Kritični so, ker da je vloga delodajalca pri ugotavljanju poklicne bolezni popolnoma izključena. Prav tako, kot so opozorili v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), ni bila upoštevana pobuda, da bi interdisciplinarna skupina strokovnjakov na pobudo delodajalca opravila ogled delovnega mesta, delovnih prostorov in delovnega okolja pri delodajalcih ter opravila razgovor s strokovnim delavcem za varnost in zdravje pri delu na delovnem mestu, za katerega se sumi, da je vzrok za poklicno bolezen.

Obregnili so se še, ker delodajalec glede na pravilnik ne more podati pritožbe zoper ugotovitev interdisciplinarne skupine.

VIR: STA

V Uradnem listu RS, št. 25/23 je bil objavljen nov Pravilnik o poklicnih boleznih, ki je začel veljati 25. 2. 2023, uporabljati pa se je začel s 1. 5. 2023.

Pravilnik določa:

• poklicne bolezni,
• dela, na katerih se pojavljajo poklicne bolezni,
• pogoje, ob katerih se bolezni štejejo za poklicne bolezni,
• postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni.

S tem pravilnikom se določajo poklicne bolezni za namen:

• ugotavljanja in potrditve obstoja poklicne bolezni, na podlagi katere delavec uveljavlja pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
• prilagoditve organizacije delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali določenem delu, ki jih izvede delodajalec,
• spremljanja stanja na področju poklicnih bolezni v skladu s predpisi.

Poklicna bolezen pri delavcu obstaja, če je ugotovljena vzročna zveza med:

• boleznijo, ki je na seznamu poklicnih bolezni (Priloga 1 pravilnika), in
• daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki spada v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere delavec je ali je bil zavarovan v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje oziroma pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: delovni pogoji).

Pri ugotavljanju vzročne zveze se upošteva:

1. delovna anamneza delavca, iz katere izhaja, da opravlja ali je opravljal delo v delovnih pogojih, kjer je ali je bila prisotna izpostavljenost vzročnemu dejavniku, ki bi lahko povzročila poklicno bolezen,
2. izpostavljenost delavca delovnim pogojem, za katere obstajajo znanstveno utemeljeni dokazi, da lahko povzročijo poklicno bolezen ob upoštevanju naslednjih meril:

• najnižja intenzivnost izpostavljenosti,
• najkrajše trajanje izpostavljenosti,
• najkrajša indukcijska doba,
• najdaljša latentna doba.

Pri presoji meril iz prejšnjega odstavka se uporabljajo publikacija in merila za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih bolezni, ki jih pripravi Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa (v nadaljnjem besedilu: KIMDPŠ). Publikacijo, prevod publikacije in merila minister objavi na osrednjem spletnem mestu organov državne uprave. Gradivo je dosegljivo na povezavi:

https://www.kimdps.si/sites/default/files/pictures/evropska_priporocila_za_diagnosticiranje_poklicnih_bolezni.pdf

Postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni

Ugotavljanje poklicne bolezni se začne z vlogo za ugotavljanje poklicne bolezni, ki jo delavec vloži pri interdisciplinarni skupini strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni na KIMDPŠ (v nadaljnjem besedilu: interdisciplinarna skupina strokovnjakov).

Interdisciplinarna skupina strokovnjakov opravi osebno obravnavo delavca in preuči dokumentacijo (ki jo med drugim pridobi tudi od delodajalcev, njihovih izvajalcev medicine dela ter strokovnega delavca za varnost pri delu). Kadar je za ugotavljanje obstoja poklicne bolezni to potrebno, interdisciplinarna skupina strokovnjakov:

• opravi ogled delovnega mesta, delovnih prostorov in delovnega okolja pri delodajalcih,
• opravi razgovor s strokovnim delavcem za varnost pri delu, izvajalcem medicine dela ali drugo osebo, ki sodeluje pri zagotavljanju varnosti pri delu na delovnem mestu, za katerega se sumi, da je vzrok za poklicno bolezen, pri čemer opravi dejanja iz te in prejšnje alineje, če to predlaga delodajalec,
• napoti delavca na diagnostične zdravstvene storitve.

Interdisciplinarna skupina strokovnjakov izda ugotovitev v 60 dneh od prejema popolne vloge oziroma od poteka roka za dopolnitev vloge.

Z ugotovitvijo interdisciplinarne skupine strokovnjakov:

• je potrjen obstoj poklicne bolezni,
• ni ugotovljena poklicna bolezen ali
• je podan sum na obstoj poklicne bolezni.

Ugotovitev interdisciplinarne skupine strokovnjakov se posreduje v centralni register podatkov o pacientu.

Če poklicna bolezen ni ugotovljena, lahko v primeru pridobitve nove zdravstvene dokumentacije o poklicni bolezni, delavec ponovno vloži vlogo za ugotovitev poklicne bolezni.

Vir: Glasilo Trgovinske zbornice Slovenije, 3. maj 2023, št. 13/23

Ljubljana, 23. marec 2023

VODSTVU DRUŽBE

Zadeva: Izplačilo regresa za letni dopust

Spoštovani,

Bliža se rok za izplačilo regresa za letni dopust. V skladu s spremembami h Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije (Ur. l. RS, št. 52/18, s spremembami in dopolnitvami), ki so bile objavljene v Ur. l. RS št. 155/22 se od 1. 1. 2023 dalje regres za letni dopust izplača najmanj v višini minimalne plače (1.203,36 EUR) v denarni obliki, nad tem zneskom pa lahko delodajalec izplača regres v nedenarni obliki.

Kot vam je znano se izplačilo regresa za letni dopust do višine povprečne plače ne šteje v obdavčitev ali dohodnino. Vsled navedenega vas pozivamo, da v letu 2023 izplačate regres za letni dopust nad višino minimalne plače in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, ki se ne všteva v davčno osnovo. Zgornja meja neobdavčenega regresa v marcu 2023, po podatkih SURS, znaša 2.144,72 EUR.

V pričakovanju vašega pozitivnega odziva, vas lepo pozdravljamo.

Generalni sekretar        

    Ladi Rožič     

Sindikat delavcev trgovine Slovenije objavlja razpis za letovanje v letu 2023 v naslednjih počitniških enotah:

• Apartma Planika v Bohinjski Bistrici, primeren za letovanje največ štirih oseb,
• Apartma Murka v Bohinjski Bistrici, primeren za letovanje največ štirih oseb,
• apartma v Prekmurski vasi (Terme 3000 Moravske toplice), primeren za letovanje največ štirih oseb (3+1),
• prikolica Fiesa, primerna za letovanje največ pet oseb (5),
• hišica v Termah Čatež, primerna za letovanje največ 5 oseb (4+1).

Opomba: +1 oseba se nanaša na majhnega otroka, ki spi s starši in nima svojega ležišča.

RAZPISANI TERMINI IN POGOJI:

• razpisani so tedenski termini (sedem dni),
• možen je krajši najem v primeru nezasedenosti tedenskih terminov (najmanj 3 nočitve).

Menjave letujočih v počitniških enotah Bohinjska Bistrica, Prekmurska vas in Terme Čatež so ob nedeljah (ura prihoda in odhoda za posamezno počitniško enoto je navedena na napotnici).

Menjave letujočih v počitniški enoti Prikolica Fiesa so ob sobotah (zapustitev objekta do 11. ure, prihod v objekt po 11. uri).

Razpis poteka do 8. 3. 2023. V skladu s Pravilnikom o koriščenju počitniških kapacitet imajo prednost pri prijavi člani Sindikata delavcev trgovine Slovenije. Morebitne nezasedene termine bomo po poteku razpisnega roka ponudili tudi članom ostalih sindikatov (ZSSS) in drugim interesentom.

Izpolnjene prijavnice (dobite jih pri sindikalnih zaupnikih), posredujte do 8. 3. 2023 po pošti na naslov: Sindikat delavcev trgovine Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, po elektronski pošti na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali opravite rezervacijo preko naše spletne strani http://www.sindikat-sdts.si/pocitnice, kjer so na voljo še ostali podatki o letovanjih.

Ob zaključku razpisnega obdobja bomo v skladu s kriteriji opravili izbor med prijavljenimi ter prijavljene obvestili o odobritvi letovanja ali o ponudbi novega prostega termina (poleg ostalih kriterijev opozarjamo na dva: prednost imajo člani, ki še niso letovali, v času šolskih počitnic imajo prednost člani s šoloobveznimi otroki).

V spodnji tabeli navedene cene, veljajo za počitniško enoto na dan, navedeno je število oseb, ki lahko biva v stanovanju in je enako številu ležišč, ki je navedeno v stolpcu.

• Prijava in turistična taksa nista vključena v ceno in jo letujoči poravna na recepciji.
• Možnost plačila v dveh obrokih (50 % po odobritvi termina – rezervacija, preostali del – 50 % mora biti poravnan najkasneje 8 dni pred letovanjem).
• Sezona (Fiesa) traja v času od 3. junija 2023 do 2. septembra 2023.

Menjave letujočih v počitniških enotah Bohinjska Bistrica, Prekmurska vas in Terme Čatež so ob nedeljah (ura prihoda in odhoda za posamezno počitniško enoto je navedena na napotnici).

Menjave letujočih v počitniški enoti Prikolica Fiesa so ob sobotah (zapustitev objekta do 11. ure, prihod v objekt po 11. uri).

ZGODOVINSKI USPEH DELAVK IN DELAVCEV TUŠA

Dragi člani in članice, zaposleni v podjetju Engrotuš,

Skupaj nam je uspelo narediti korak v pravo smer! Delavke in delavci, ki smo se združili v sindikat Tuš in se borili za višjo plačo in boljše delovne pogoje, smo v trdih pogajanjih in usklajevanjih z upravo uspeli doseči izpolnitev temeljnih zahtev:

1. najnižjo osnovna plača se bo dvignila iz 697,60 eur na 1.060 EUR, kar je 56 % dvig osnovne plače
2. omejili smo premeščanje iz poslovalnice v poslovalnico na maksimalno 50 km od kraja prebivanja + dodatek za delo v drugi enoti
3. ureditev in evidentiranje delovnega časa: končno smo dosegli, da bo štela vsaka minuta na delovnem mestu, izobraževanja, sestanki, priprava na delo itd.; kar se bo poznalo med pol ure celo do ure na dan.
   1. prav tako se bosta čas priprave na delo in zaključevanja dela dosledno štela v delovni čas
4. potni stroški: kritje potnih stroškov v višini 85 % cene mesečne vozovnice + izplačilo kilometrine za prihod na delo v višini 0,17 eur/km v primeru opravljanja dela ob sobotah ter v primeru ponovnega prihoda na delo, ko se izvajajo inventure ipd. V primeru, če delavcu ni zagotovljen javni prevoz, se mora upoštevati določila iz kolektivne pogodbe in izplačevati kilometrina.

Dogovor bo začel veljati s 1. 1. 2023.

Naša prva skupna zmaga - zaprtje trgovin ob nedeljah - nas je povezala in nam dala zagon. Nadaljevali smo s svojim delom, kljub številnim težavam in oviram: bilo nas je strah, veliko je bilo nezaupanja, šikaniranja in ustrahovanju nadrejenih. Že tako pa smo bili izčrpani od garaškega dela, ki ga opravljamo tako v službi, kot tudi doma med štirimi stenami. Kljub vsem izzivom se nismo dali. Nismo se ustrašili naporov, ves čas smo držali skupaj, ves čas smo delovali vključujoče in demokratično. Šli smo med sodelavke in sodelavce, obiskali smo številne poslovalnice po vsej Sloveniji. Poleti pa se nam je pridružilo tudi skladišče in povezava poslovalnic ter skladišča je pomenila, da nas več nič ne more ustaviti. Če ni šlo v prvo, v drugo, je šlo pa v tretje. Postajali smo močnejši, delavke so se nam pridružile, naše članstvo se je krepilo.

Zato, ker smo bili dobro organizirani, ker smo se učili drug od drugega, ker nas je bilo vsak dan več včlanjenih v sindikat, smo lahko dosegli uspeh. Mi, delavci smo dokazali, da lahko tisti, ki garamo in delamo, vzamemo lastno usodo v svoje roke in izborimo drugačno prihodnost - boljšo prihodnost za vse nas.

Kljub dosežkom ne bomo prenehali s svojim delovanjem in aktivnostmi. Del dogovora z upravo Tuša je namreč tudi to, da že februarja 2023 namreč nadaljujemo s pogajanji na panožni ravni in uresničevanjem zahtev, ki se tičejo delovnih pogojev. Prav tako se naš boj ne bo zaključi na ravni naše panoge, saj so problemi, ki grozijo delavstvu - draginja, okoljska kriza, visoke najemnine, vojne, propadanja zdravstva in oskrbe … -  širši in zadevajo vse delovne ljudi.

Naj živi delavska borba! Naj živi sindikat Tuš!

Solidarno!

Sindikat Tuš skupaj s Sindikatom delavcev trgovine Slovenije,

predsednica Mirjana Janjić

Delavke in delavci Tuša nadaljujejo s pogajanji in pripravami na stavko

13. 12. 2022

V Sindikatu Tuš gremo naprej, so danes sporočili iz omenjenega sindikata. Po dogovoru na panožni ravni, ki so ga dosegli skupaj s Sindikatom delavcev trgovine Slovenije (SDTS), katerega del so, nadaljujejo z aktivnostmi na ravni podjetja, kjer že dalj časa opozarjajo na vedno večje nezadovoljstvo zaposlenih. Zaradi kadrovske podhranjenosti so zaposleni vedno bolj obremenjeni, stalno jih premeščajo iz ene v drugo poslovalnico, povečuje se bolniška odsotnost in izčrpanost, kar v naslednjem koraku vodi v težje okvare zdravja in invalidnost, poudarjajo.

»Upravi smo zato prejšnji teden ponovno poslali zahteve, zaradi katerih smo množično podpisovali peticijo. Na zahteve smo opozarjali s protestnim shodom, s številnimi medijskimi objavami, z zbiranjem podpisov za stavko in s terenskimi akcijami. Naslednji korak je STAVKA. Stavkamo lahko vse delavke in delavci, ne glede nato ali smo članice sindikata ali ne. Pri tem opozarjamo, da stavkajočih ne sme nihče šikanirati ali diskriminirati, saj je izvedba stavke naša ustavna pravica, ki nam je nihče ne more odvzeti. Skupaj se zavzemamo za izboljšanje naših življenj in ne bomo se ustavili. Dovolj je garanja! Ne bomo več delali za tri ali štiri delavce! Dovolj je neprestanega premeščanja iz poslovalnice v poslovalnico in životarjenja iz meseca v mesec!«

Od podjetja zato zahtevajo, da sprejme naslednje zahteve, sicer bodo stavkali:

• VIŠJE PLAČE: zahtevajo dvig osnovne plače, da ta ne bo manjša od zakonsko določene minimalne plače.
• POVRAČILO STROŠKOV ZA PREHRANO MED DELOM: zagotoviti mora plačilo v višini 7,96 evra oziroma v višini zgornjega neobdavčenega zneska.
• POLNE POTNE STROŠKE: zahtevajo, da se nadomestilo prevoza na delo in z dela dvigne na 100 odstotkov cene javnega prevoza. V primerih, ko ni mogoče uporabljati javnega prevoza, naj se delavkam in delavcem zagotovi kilometrino v višini zgornjega neobdavčenega zneska.
• DVIG IN SPREMEMBA IZPLAČILA REGRESA ZA LETNI DOPUST: regres za letni dopust naj bo v celoti izplačan v denarni obliki, znašati pa mora vsaj 1400 evrov (najmanj 120 odstotkov minimalne plače), zahtevajo.
• KONEC NEPRESTANEGA PREMEŠČANJA V ODDALJENE POSLOVALNICE: v pogodbi o zaposlitvi naj bosta določena konkretna poslovalnica in točen kraj opravljanja dela.
• UREDITEV DELOVNEGA ČASA: priprava na delo in zaključevanje dela ter druga obdobja, ko je delavec oziroma delavka na razpolago delodajalcu (izobraževanje, usposabljanje ipd.), se morajo šteti v delovni čas.
• DOSLEDNO EVIDENTIRANJE DELOVNEGA ČAS: delovni čas je treba evidentirati tako, da evidence ustrezajo dejanskemu stanju, ki zajema vsakršno prisotnost na delovnem mestu in druge delavčeve obveznosti. Vsaka minuta šteje, pravijo v Sindikatu Tuš.

Uprava se je na dopis odzvala in sindikat povabila na pogajalski sestanek, ki bo potekal v jutri, 14. decembra. Sindikat je že oblikoval stavkovni in pogajalski odbor. Odločitev kako naprej, bodo sprejeli skupaj, demokratično, z vsemi članicami in člani sindikata, takoj po sredinem sestanku.

»V sindikatu nas je že več kot 500, zbrali smo več kot 7000 podpisov pod peticijo na panožni ravni v potrditev zahtev in zdaj že več kot 1300 podpisov sodelavk in sodelavcev v Tušu za stavko (podpisi pa še prihajajo). Vse to kljub številnim pritiskom s strani poslovodij, ki marsikje kršijo ustavno pravico do sindikalnega organiziranja. Proti poslovodjem, ki bodo še naprej šikanirali sodelavke, ki se včlanijo v sindikat ali tiste, ki zbirajo podpise, bomo sprožili pravne in sodne postopke ter se jim kolektivno uprli,« še sporočajo.

Sindikat delavcev trgovine Slovenije je s predstavniki trgovskih družb po več mesecih pogajanj dosegel dogovor glede postavljenih zahtev po višjih plačah in boljših delovnih pogojih. Spremembe kolektivne pogodbe so v e-podpisovanju, v veljavo pa stopijo z objavo v uradnem listu. V sindikatu se ob tej priložnosti zahvaljujemo zaupnikom in zaupnicam za vso podporo v prizadevanjih po višjih plačah in za izboljšanje pogojev dela v trgovini ter za februar naslednje leto napovedujemo nova pogajanja.

»Po večmesečnih pogajanjih na panožni ravni nam je uspelo doseči premik. Vsem članicam in članom se zahvaljujemo za podporo in trud. Vemo, da danes ni lahko biti član oziroma članica sindikata, in sicer zaradi vsesplošnih pritiskov in napadov na sindikalno delo. S skupno akcijo zbiranja podpisov pod peticijo smo zbrali čez 7000 podpisov, izvedli smo tudi tiskovno konferenco, kjer so spregovorile predsednice in predsedniki borbenih sindikatov ter predstavili javnosti, kako živijo in s kakšnimi problemi, kršitvami se soočajo delavke in delavci po trgovinah. Zaradi vseh aktivnosti na terenu, s katerimi seveda ne bomo zaključili, smo lahko bili močnejši.

Na panožni ravni smo dosegli naslednje spremembe:

• najnižja osnovna plača se bo 1. januarja 2023 dvignila za 36 odstotkov na 950 evrov bruto. Vse plače od 1. do 5. tarifnega razreda se bodo dvignile v enakem obsegu, torej za 36 odstotkov. Plače od 5. do 7. tarifnega razreda pa se bodo dvignile za 25 odstotkov;
• s 1. 12. 2022 se zvišuje povračilo stroškov prevoza na delo in sicer na najmanj 85 odstotkov cene javnega prevoza. Kjer ni možnosti javnega prevoza, se mora plačati kilometrina, in sicer v znesku 0,17 evra/km;
• s 1. 12. 2022 bo nadomestilo za malico znašalo 6,15 evra;
• regres za letni dopust ostaja najmanj v višini minimalne plače, vendar mora biti izplačan v gotovini, nad tem zneskom pa je lahko izplačan tudi v bonih.

Februarja 2023 se bomo pričeli ponovno pogajati za novo kolektivno pogodbo.

»Vsem, ki ste aktivno podprli naša prizadevanja ob podpisu peticije za višje plače, se iskreno zahvaljujemo, saj brez vas ne bi dosegli teh sprememb, s katerimi želimo, da postane poklic prodajalca zopet cenjen.