VIR: Reporter
3 Marec, 2011 - 12:18
Sindikat v Mercatorju, ki deluje v okviru ZSSS, je zaskrbljen zaradi morebitnega prevzema s strani hrvaškega Agrokorja. Želijo si stabilnega lastnika, ki bi podpiral razvojne načrte, ne pa da bi zaradi lastne prezadolženosti Mercator izčrpaval. Po oceni sindikata je ob načrtih Agrokorja v Mercatorju ogroženih 2200 delovnih mest.
Sindikat v Mercatorju, ki deluje v okviru ZSSS, je zaskrbljen zaradi morebitnega prevzema s strani hrvaškega Agrokorja. Želijo si stabilnega lastnika, ki bi podpiral razvojne načrte, ne pa da bi zaradi lastne prezadolženosti Mercator izčrpaval. Po oceni sindikata je ob načrtih Agrokorja v Mercatorju ogroženih 2200 delovnih mest.
"Zaposleni v Mercatorju smo zelo zaskrbljeni glede trenutne situacije, povezane s prevzemom Mercatorja. To je tretji poskus in sedaj vlada največja zaskrbljenost," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejala predsednica sindikata v Mercatorju, ki deluje v okviru sindikata delavcev trgovine pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Vesna Stojanovič.
"Želimo si finančno stabilnega lastnika, ki bo podpiral razvojne načrte Mercatorja ter s tem ohranjal in krepil položaj, ki ga ima Mercator v Sloveniji in tudi širše v regiji, ne lastnika, ki bi zaradi lastne prezadolženosti izčrpaval Mercator in slabil njegov položaj," je dodala.
Mercator je po njenih besedah stabilna družba, ki zaposlenim nudi varno zaposlitev, ugodne delovne pogoje in primerno plačilo. V sindikatu želijo, da tako tudi ostane.
Glede sinergijskih učinkov, o katerih se govori pri morebitnem prevzemu s strani Agrokorja, menijo, da bi ti predstavljali predvsem odpuščanje v logistiki in nabavni službi. "Objavljene so bile številke 10 odstotkov, kar trenutno pomeni okoli 2200 ogroženih delovnih mest," je dejala Stojanovičeva.
Sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladislav Kaluža je opozoril, da bi prevzem verjetno pomenil tudi odpuščanje v živilskopredelovalni industriji. "Posledice so lahko za zaposlene strahovite. Država mora temu jasno reči ne. Prepričani smo, da lahko sprejme določene ukrepe," je dejal in dodal, da si slovenska politika po prodaji Mercatorja leta 2005 ne bi smela privoščiti še druge napake.
Kaluža ocenjuje, da je interes Agrokorja podprt tudi z interesi hrvaške države. Oba interesa sta legitimna, pravi, a dodaja, da lahko tudi predstavniki delavcev in Slovenija kot država rečejo, da interesi Agrokorja in Hrvaške niso skladni z njihovimi.
Izvršni sekretar ZSSS Ladislav Rožič je opozoril na nameravane prodaje tudi drugih pomembnih slovenskih podjetij, katerih lastniki so v finančnih težavah. Pri tem je izpostavil, da bilo treba ustanoviti posebne sklade za upravljanje v zasebni lasti, ki bi od bank kupovali zasežene delnice, banke pa bi v zameno za to dobile državne obveznice oz. delnice z državnim poroštvom, ki bi jih nato lahko zastavile za pridobitev dodatnih virov financiranja.
Rožič pravi, da bi bila glede na njegove pogovore z vodji podjetij ta pripravljena vlagati v zasebne sklade. Katera so ta podjetja, Rožič ni želel povedati.
Predsednik ZSSS Dušan Semolič je prepričan, da se je treba upreti prodaji uspešnih velikih družb. "Če ne, je to pot k izgubi ekonomske in posledično politične suverenosti države," je dejal in dodal, da je Mercator sistem, na katerega se veže skoraj vsa živilsko predelovalna industrija. "Z blokado polic bi prišlo do zloma sistema. Tisti, ki odločajo, naj imajo tudi te dimenzije pred seboj," je dodal.
