Foto: Reuters

13. avgust 2024 ob 11.40

Vir: MMC RTV SLO, STA

Števili prostih in zasedenih delovnih mest sta se znižali

Povpraševanje po novi delovni sili je ostalo veliko, a se je število prostih delovnih mest spustilo pod 20.000

Števili prostih in zasedenih delovnih mest sta se v drugem četrtletju zmanjšali. Prostih je bilo 2,4 odstotka vseh delovnih mest oz. desetinko odstotne točke manj kot četrtletje prej in 0,4 odstotne točke manj kot v lanskem drugem četrtletju.

G. C.

Shrani članek 

Največji porast povpraševanja po delovni sili je bil v trgovini.

V drugem četrtletju je bilo skupno razpisanih skoraj 20.000 prostih delovnih mest ali za 2,8 odstotka manj kot četrtletje prej. Povpraševanje po novi delovni sili je na skupni ravni ostalo veliko, a se je število prostih delovnih mest spustilo pod 20.000. Nazadnje je bilo pod to mejo v prvem četrtletju leta 2021, ko je bilo prostih nekaj več kot 16.300 delovnih mest, je sporočil statistični urad.

Največje povpraševanje v trgovini, zdravstvu in socialnem varstvu

Obseg povpraševanja po novi delovni sili se je med 18 področji dejavnosti povečal v petih. Največji porast je bil v trgovini ter v zdravstvu in socialnem varstvu. Po drugi strani so bili pri iskanju nove delovne sile nekoliko bolj zadržani delodajalci v gostinstvu, saj se je število prostih delovnih mest na tem področju zmanjšalo za skoraj 290, na nekaj manj kot 1600.

Tudi v medletni primerjavi je povpraševanje po novi delovni sili upadlo, saj je bilo prostih delovnih mest za 14,3 odstotka manj. Njihovo število se je zmanjšalo na 13 področjih dejavnosti in povečalo v petih. Največji medletni upad so zaznali v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, sledilo je gradbeništvo. Medletna rast je bila s 169 prostimi delovnimi mesti več najizrazitejša v zdravstvu, sledile so kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti.

V drugem četrtletju je bilo zasedenih skoraj 807.300 delovnih mest. 81,6 odstotka jih je bilo pri delodajalcih z 10 ali več zaposlenimi. Število zasedenih delovnih mest se je v primerjavi s četrtletjem prej zmanjšalo za 600. Najizraziteje je upadlo v predelovalnih dejavnostih (za nekaj več kot 800) in gradbeništvu (za skoraj 390). Število zasedenih mest je v medletni primerjavi upadlo za približno 2000 ali za 0,2 odstotka.

Struktura po področjih dejavnosti pokaže, da je bila četrtina vseh zasedenih delovnih mest v predelovalnih dejavnostih, 13 odstotkov v trgovini in skoraj desetina na področju dejavnosti izobraževanje. Sledili sta področji zdravstvo in gradbeništvo.

Stopnja prostih delovnih mest se je znižala. Najvišja ali 5,3-odstotna je bila v gradbeništvu, sledilo je gostinstvo s 4,8 odstotka. Pri delodajalcih z 10 ali več zaposlenimi je znašala dva odstotka in je ostala enaka kot četrtletje prej. Najvišja, 4,2-odstotna, je bila v gostinstvu, sledile so druge raznovrstne poslovne dejavnosti s 3,9 odstotka. V drugem četrtletju je bilo skupno razpisanih skoraj 20.000 prostih delovnih mest ali za 2,8 odstotka manj kot četrtletje prej.

V Uradnem listu številka 54, z dne 3. 7. 2024 (Uradni list RS) so objavljene nove VIŠINE NAJNIŽJIH OSNOVNIH PLAČ ZA POSAMEZNE TARIFNE RAZREDE IN VIŠINE POVRAČIL STROŠKOV PREVOZA NA DELO IN Z DELA, PREHRANE MED DELOM TER SLUŽBENIH POTOVANJ V SLOVENIJI (DNEVNICE) V DEJAVNOSTI TRGOVINE SLOVENIJE, KI OD 1. 7. 2024 DALJE ZNAŠAJO

1. NAJNIŽJE OSNOVNE PLAČE

Najnižje osnovne plače (NOP) za posamezne tarifne razrede za delo opravljeno od vključno 1. 7. 2024 dalje znašajo:

1. POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM

1. Prevoz na delo in z dela                                                                      0,20 EUR

2. Prehrana med delom                                                                           6,90 EUR

3. Službena potovanja v Republiki Sloveniji - dnevnice

          6 - 8 ur                                                                                                  7,78 EUR

          8 – 12 ur                                                                                              11,12 EUR

          nad 12 ur                                                                                            21,96 EUR      

Obrazložitev:

Skladno z drugim odstavkom 2. člena Tarifne priloge h Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije (Uradni list RS, št. 52/18 s spremembami in dopolnitvami – Tarifna priloga h KPDTS) se najnižje osnovne plače od vključno leta 2020 dalje spreminjajo in usklajujejo izključno 1. julija tekočega leta z inflacijo, merjeno z indeksom cen življenjskih potrebščin SURS I-VI tekočega leta / I-VI preteklega leta, vendar ne več kot za 2 % letno. Indeks cen življenjskih potrebščin SURS I-VI 24 / I-VI 23 znaša 102,9, zato se najnižje osnovne plače po posameznih tarifnih razredih za delo opravljeno od 1. 7. 2024 dalje povišajo za 2 %.

Skladno s 7. členom Tarifne priloge h KPDTS se povračila stroškov v zvezi z delom, razen nadomestila za ločeno življenje, uskladijo 1. julija tekočega leta z inflacijo, merjeno z indeksom cen življenjskih potrebščin SURS I-VI tekočega leta / I-VI preteklega leta. Indeks cen življenjskih potrebščin SURS I-VI 24 / I-VI 23 znaša 102,9, zato se povračila stroškov prevoza na delo in z dela, prehrane med delom in službenih potovanj v Republiki Sloveniji od 1. 7. 2024 dalje povečajo za 2,9 %.

V Uradnem list RS št. 52 z dne 21. 6. 2024 je objavljen Aneks št. 4 h Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije (KPDTS), ki je dostopen na spletni strani Uradnega lista (stran 38-39).  

Pogodbeni stranki

Sindikat delavcev trgovine Slovenije, kot predstavnik delavcev

in

Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Gospodarska zbornica Slovenije na strani delodajalcev

na podlagi določb Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 s spremembami in dopolnitvami) in Zakona o kolektivnih pogodbah (Ur. l. RS, št. 45/2006 s spremembami) sklepata naslednji

ANEKS ŠTEVILKA 4

 H KOLEKTIVNI POGODBI DEJAVNOSTI TRGOVINE SLOVENIJE

(Uradni list RS, št. 52/18, 155/22, 2/24 in 26/24 s spremembami in dopolnitvami)

1.člen

V Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije (Uradni list RS, št. 52/18, 155/22, 2/24 in 26/24, s spremembami in dopolnitvami) se spremeni:

Besedilo 4. člena (Časovna veljavnost) se spremeni tako, da se glasi:

»4. člen

Časovna veljavnost

(1) Kolektivna pogodba začne veljati 15. 8. 2018.

(2) Kolektivna pogodba je, brez kakršnihkoli dodatnih sprememb, sklenjena za določen čas, in sicer do 30. 6. 2026. S tem dnem se prenehajo uporabljati tudi določbe normativnega dela te kolektivne pogodbe.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena, ta kolektivna pogodba preneha veljati naslednji dan po tem, ko je v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen predpis, ki ureja oziroma določa, da mora biti višina najnižje osnovne plače za I. tarifni razred v kolektivnih pogodbah oziroma najnižja osnovna plača pri delodajalcu, določena najmanj v višini vsakokrat veljavne minimalne plače, oziroma, da se višina najnižjih osnovnih plač po kolektivnih pogodbah oziroma višina osnovnih plač pri delodajalcu veže na vsakokrat veljavno višino minimalne plače. S tem dnem se prenehajo uporabljati tudi določbe normativnega dela te kolektivne pogodbe.«

2. člen

Ta aneks začne veljati naslednji dan po podpisu.

Ljubljana, 19. 6. 2024

Podpisniki:

Sindikat delavcev trgovine Slovenije                 Trgovinska zbornica Slovenije

Tina Skubic                                                        Mija Lapornik

predsednica                                                       izvršna direktorica

Svet gorenjskih sindikatov                                Združenje delodajalcev Slovenije  

Nežka Bozovičar                                               Karmen Primožič Rupnik

predsednica                                                      predsednica Sekcije za trgovino

                                                                         Gospodarska zbornica Slovenije  

                                                                         mag. Brane Lotrič

                                                                         predsednik UO GZS –

                                                                        Podjetniško trgovske zbornice

                                                                        Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije

                                                                        Danijel Lamperger

                                                                        direktor

Vodstvo in sindikat Tuša sklenila podjetniško kolektivno pogodbo

Celje, 20 junij 2024 – Vodstvo podjetja Engrotuš d.o.o. in predstavniki Sindikata Tuš so 18. 6. 2024 podpisali podjetniško kolektivno pogodbo družbe Engrotuš d.o.o., ki določa najnižje osnovne plače po posameznih tarifnih razredih in ureja pogoje dela. Dogovor vključuje postopno zvišanje najnižje osnovne plače za posamezna delovna mesta, in sicer se s 1. junijem zviša najnižja osnovna plača za delovno mesto prodajalka oz. prodajalec na 1.270 EUR.

Osnovna plača prodajalke se vsako leto usklajuje z dvigom minimalne plače. Prodajalka  v Tušu tako nikoli več ne bo pod minimalno plačo. Dogovor ureja tudi uskladitve dviga najnižjih osnovnih plač po ostalih tarifnih razredih in delovnih mestih ter uskladitve najnižjih osnovnih plač vsakega 1. julija tekočega leta z inflacijo, vendar ne več kot za 3 % letno.

Pogodba poleg osnovne plače vključuje tudi dodatke, ki se med drugim nanašajo na razporeditev delovnega časa, posebne obremenitve in opravljanje dela v drugi enoti oz. nadomeščanje, pravico do odklopa, ureditev agencijskega dela, (ti morajo po 6 mesecih dobiti ponudbo zaposlitve za nedoločen čas pri Tušu), plačani šestdnevni oskrbovalni dopust. Pogodba ureja tudi pogoje dela, med drugim delovni čas in kraj opravljanja dela, ki je omejen na prodajalne oz. enote, ki od kraja bivanja zaposlenega niso oddaljene več kot 50 kilometrov oz. do 30 kilometrov za starše otrok do 1. razreda osnovne šole. Premestitve so časovno omejene na 30 dni v letu.

V septembru nadaljujemo s pogajanji za nov sistem nagrajevanja.

Ob podpisu dogovora je direktor podjetja Engrotuš d.o.o. Dušan Mitič povedal: »S podpisom podjetniške kolektivne pogodbe smo potrdili našo zavezo, da poskrbimo za dobrobit in zadovoljstvo zaposlenih. Pogajanja s predstavniki sindikata so bila korektna in zadovoljni smo, da smo dosegli dogovor tako glede plač kot tudi pogojev dela. Naš skupni interes je čim bolje poskrbeti za naše sodelavce. Verjamem, da nam bo dal ta dogovor še dodaten zagon, da bomo skupaj poskrbeli za čim boljšo ponudbo in zadovoljstvo naših kupcev, saj brez njih ni naših delovnih mest.«

Ob podpisu je predsednica sindikata TUŠ, Mirjana Janjić povedala: »V zadnjih 6 mesecih smo imeli v Tušu učinkovit socialni dialog po lanskoletni napovedi stavke. Pogajanja so potekala zgledno in konstruktivno. Pred tremi leti, v začetku organiziranja sindikata, so se vse te zahteve, ki smo jih sedaj dosegli, zdele nemogoče. Ampak skupaj nam je uspelo to, kar je bilo prejšnja leta nemogoče. Ogromno časa in dela smo vložili, da smo se kot delavci otresli strahu in začeli verjeti v možnost dogovora. Brez sindikata bi še zmeraj stali na mestu, nič se ne bi spremenilo, kvečjemu bi bilo še slabše. Ponosna sem na nas, pridružite se nam«. 

V prilogi objavljamo dopis – poziv, s katerim smo obvestili vodstva podjetij, da se bliža datum pričetka izvajanja Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen.

Sindikat delavcev trgovine Slovenije je na zahtevo svojih članov v letu 2023 na pogajanjih z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, dosegel sprejem novega Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen in da mora delodajalec s pomočjo svojih strokovnih služb, na njegovi podlagi revidirati ocene tveganja ter ugotoviti ali pri ročnem premeščanju bremen prihaja do preobremenjenosti delavcev, ki po določenem času povzročajo mišično-kostna obolenja pri delavcih. Namen pravilnika je preprečevanje preobremenitve delavcev. Ob tem vas opozarjamo, da se morajo strokovni delavci s področja varnosti in zdravja pri delu, z delavci posvetovati, kaj vse bi bilo treba pri revidiranju upoštevati, saj nenazadnje delavec najbolje ve, kaj mu povzroča bolečine in zdravstvene težave. Vaš delodajalec mora torej, v skladu z novim pravilnikom do 1. 8. 2024 revidirati oceno tveganja za nastanek mišično-kostnih obolenj na delovnih mestih oziroma pri opravilih, kjer se ročno premešča bremena. Za ročno premeščanje bremen se šteje premeščanje bremen, kot tudi potiskanje in vlečenje različnih vozičkov. Torej vsa opravila, pri katerih delavec s svojo fizično močjo tako ali drugače premika bremena.

Revidirana ocena tveganja ne more biti v skladu z novim Pravilnikom, če strokovne službe najprej ne izberejo t.i. vhodne podatke, to so merjenja mase bremen in pogostosti njihovega dviganja tekom delovnega dne. Upoštevati je potrebno ali pri tem prihaja do utrujajočih prisilnih drž, npr. klečanje, čepenje, delo z rokami nad rameni. Ravno tako je potrebno upoštevati ali se bremena prenaša po ravnih površinah oziroma ali se pričakuje vzpenjanje po stopnicah ali po naklonu.

Delodajalec oziroma njegove strokovne službe morajo delavce seznaniti z novimi ocenami tveganja v skladu s Pravilnikom, to pomeni kolikšno je bilo število točk, ki izražajo, ali je tveganje sprejemljivo ali presega dovoljeno. Ravno tako je potrebno delavce seznaniti s sprejetimi ukrepi, da bi se zmanjšala njihova preobremenjenost. Ukrepi bodo vsekakor različni, pričakuje se povečanje števila zaposlenih na določenih delovnih mestih, pripomočke za dviganja, kakršni so ročni oz. motorni vozički, ki breme dvigajo namesto delavca ali transportni voziček za stopnice, kateri tovor naloži na kombi ipd.

Vse člane, predvsem pa sindikalne zaupnike prosimo, naj s pripombami seznanijo SDTS in člane Sveta delavcev, pri manjših delodajalcih pa delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu. Izvoljeni delavski predstavniki naj pripombe zaposlenih na posvetovanju pred sprejemom revidirane ocene tveganja na zapisnik posredujejo delodajalcu.

Na oglasno desko, ki je namenjena obveščanju članov obesite tudi letak MDDSZ Ročno premeščanje bremen (priloga).

Če opazite, da se pri vašem delodajalcu še vedno ne zbirajo vhodni podatki, nas o tem obvestite. Če ocena tveganja pri ročnem premeščanju bremen do 1. 8. 2024 kljub našemu pozivu pri delodajalcu ne bo opravljena, vas prosimo, da nas o tem obvestite, obenem pa tudi inšpekcijo za delo.

Ljubljana, 8. marec 2024

8. marec 2024 - mednarodni dan žensk

Delavska solidarnost ob 8. marcu

Ob mednarodnem dnevu žensk čestitamo vsem ženskam, predvsem pa delavkam, ki se borijo za to, da bi se naša družba spremenila na boljše, pri čemer usklajujejo družinsko in poklicno življenje, ter kljub vsem obveznostim bogatijo delovne kolektive, uveljavljajo enakopraven položaj na delovnem mestu ter aktivno razrešujejo družbena vprašanja, izmed katerih številna najbolj pestijo prav ženske.

Na letošnji dan žensk je v maloprodaji aktualna akcija solidarnega dela po pravilih “Ne delam za tri.” Opozarjali bomo na izkoriščanje in težke pogoje dela na delovnem mestu ter na vso delo, ki ga delavci opravljajo doma, ko pridejo že tako izčrpani in zgarani iz službe. Zaradi težkih in neprimernih delovnih pogojev je vse več dolgotrajnih bolniških odsotnosti, pa tudi invalidnosti. Intenzivnost dela je zaradi premajhnega števila delavcev na izmeno tako visoka, da morajo mnogi delati za tri. In na ta način je delo  na koncu vedno opravljeno, rezultati so doseženi - a nihče se ne vpraša za kakšno ceno.

Opozarjamo tudi na nov Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, ki s 1. avgustom letos končno stopil v veljavo. Skupaj z vsemi sindikati podjetij v dejavnosti trgovine se bomo trudili, da pravilnik ne bo ostal le mrtva črka na papirju, ampak se bo upošteval tudi v praksi, saj bomo le tako zaščitili zdravje in varnost delavk in delavcev pri njihovem delu. Pravilnik je namenjen preprečevanju razvoja mišično-kostnih obolenj, ki so posledica premajhnega števila zaposlenih in s tem prevelikih obremenitev v večini trgovinskih podjetij: https://www.zsss.si/kaj-prinasa-novi-pravil-rocno-311/

Solidarno delo pomeni, da vsi upoštevamo pravila o varnosti in zdravju pri delu, da skrbimo za lastno varnost in zdravje ter za zdravje svojih sodelavk in sodelavcev.  Vzeli si bomo čas za malico, delo bomo začeli in končali ob uri, delali bomo le na delovnem mestu, ki nam ga določa pogodba, in pri tem upoštevali določila varstva in zdravja pri delu! Solidarnost ves čas ostaja, delamo bolj počasi, več se posvetimo strankam in poskrbimo za svoje zdravje in varnost. Ne pozabimo - tako bi morali delati vsak dan! Naj bo zato 8. marec tudi spodbuda za vse naslednje dni. Naj bo 8. marec tudi spodbuda vsem, da se skupaj zavzamemo za več prostega časa in krajše delovnike.

Za solidarno delo vsak dan - za več zaposlenih na izmeno!

Za več prostega časa in krajše delovnike!

Od doma do poslovalnic - naj živi 8. marec!

Sindikat delavcev trgovine Slovenije objavlja razpis za letovanje v letu 2024 v naslednjih počitniških enotah:

• Apartma Planika v Bohinjski Bistrici, primeren za letovanje največ štirih oseb,
• Apartma Murka v Bohinjski Bistrici, primeren za letovanje največ štirih oseb,
• apartma v Prekmurski vasi (Terme 3000 Moravske toplice), primeren za letovanje največ štirih oseb (3+1),
• prikolica Fiesa, primerna za letovanje največ pet oseb (5),
• hišica v Termah Čatež, primerna za letovanje največ 5 oseb (4+1).

Opomba: +1 oseba se nanaša na majhnega otroka (do 6. leta starosti), ki spi s starši in nima svojega ležišča.

RAZPISANI TERMINI IN POGOJI:

• razpisani so tedenski termini (sedem dni),
• možen je krajši najem v primeru nezasedenosti tedenskih terminov (najmanj 3 nočitve).

Menjave letujočih v počitniških enotah Bohinjska Bistrica, Prekmurska vas in Terme Čatež so ob nedeljah (ura prihoda in odhoda za posamezno počitniško enoto je navedena na napotnici).

Menjave letujočih v počitniški enoti Prikolica Fiesa so ob sobotah (zapustitev objekta do 11. ure, prihod v objekt po 11. uri).

Razpis poteka do 6. 3. 2024. V skladu s Pravilnikom o koriščenju počitniških kapacitet imajo prednost pri prijavi člani Sindikata delavcev trgovine Slovenije. Morebitne nezasedene termine bomo po poteku razpisnega roka ponudili tudi članom ostalih sindikatov (ZSSS) in drugim interesentom.

Izpolnjene prijavnice (dobite jih pri sindikalnih zaupnikih), posredujte do 6. 3. 2024 po pošti na naslov: Sindikat delavcev trgovine Slovenije, Miklošičeva cesta 7, 1000 Ljubljana, po elektronski pošti na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali opravite rezervacijo preko naše spletne strani http://www.sindikat-sdts.si/pocitnice, kjer so na voljo še ostali podatki o letovanjih.

Ob zaključku razpisnega obdobja bomo v skladu s kriteriji opravili izbor med prijavljenimi ter prijavljene obvestili o odobritvi letovanja ali o ponudbi novega prostega termina (poleg ostalih kriterijev opozarjamo na dva: prednost imajo člani, ki še niso letovali, v času šolskih počitnic imajo prednost člani s šoloobveznimi otroki).

V spodnji tabeli navedene cene, veljajo za počitniško enoto na dan, navedeno je število oseb, ki lahko biva v stanovanju in je enako številu ležišč, ki je navedeno v stolpcu.

• Prijava in turistična taksa nista vključena v ceno in jo letujoči poravna na recepciji.
• Možnost plačila v dveh obrokih (50 % po odobritvi termina – rezervacija, preostali del – 50 % mora biti poravnan najkasneje 8 dni pred letovanjem).
• Sezona (Fiesa) traja v času od 1. junija 2024 do 31. avgusta 2024.

Menjave letujočih v počitniških enotah Bohinjska Bistrica, Prekmurska vas in Terme Čatež so ob nedeljah (ura prihoda in odhoda za posamezno počitniško enoto je navedena na napotnici).

Menjave letujočih v počitniški enoti Prikolica Fiesa so ob sobotah (zapustitev objekta do 11. ure, prihod v objekt po 11. uri).

Pogodbeni stranki

Sindikat delavcev trgovine Slovenije, kot predstavnik delavcev

in

Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Gospodarska zbornica Slovenije na strani delodajalcev

na podlagi določb Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 s spremembami in dopolnitvami) in Zakona o kolektivnih pogodbah (Ur. l. RS, št. 45/2006 s spremembami) sklepata naslednji

ANEKS ŠTEVILKA 2

 H KOLEKTIVNI POGODBI DEJAVNOSTI TRGOVINE SLOVENIJE

(Uradni list RS, št. 52/18 in 155/22 s spremembami in dopolnitvami)

1. člen

V Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije (Uradni list RS, št. 52/18 in 155/22, s spremembami in dopolnitvami) se spremeni:

Prvi odstavek 4. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Veljavnost kolektivne pogodbe se podaljša za tri mesece, to je do 31. 3. 2024.«

2. člen

V prvem odstavku 14. člena (Pogodba o zaposlitvi) se na začetku dodajo tri nove alineje, ki se glasijo:

»  - kraj opravljanja dela;

• kraj opravljanja dela je lahko opredeljen širše tako, da se določi stalni kraj in ostali kraji pod pogoji, kot jih določa 21. člen te kolektivne pogodbe;
• če kraj dela ni stalen mora pogodba o zaposlitvi vsebovati določila o opravljanju dela v drugih krajih, določiti, kdaj mu začne teči delovni čas in povračilu stroškov, ki nastanejo zaradi opravljanja dela v drugih krajih, pri čemer se lahko v pogodbi o zaposlitvi sklicuje na veljavni splošni akt delodajalca;«

3. člen

Besedilo 17. člena (Pripravništvo) se spremni tako, da se glasi:

»17. člen

Pripravništvo

• Kot pripravnik lahko sklene pogodbo o zaposlitvi delavec, ki začne prvič opravljati delo ustrezno vrsti in ravni svoje strokovne izobrazbe, ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela.
• Pripravništva ne opravlja delavec, ki je v času trajanja delovnega razmerja dosegel višjo raven izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.

• Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na raven strokovne izobrazbe.
• Pripravništvo lahko traja največ eno leto, če zakon ne določa drugače.
• Pripravništvo se lahko sorazmerno podaljša, če pripravnik dela s krajšim delovnim časom od polnega, vendar največ za šest mesecev.
• Trajanje pripravništva se podaljša za čas opravičene odsotnosti z dela, ki traja dlje kot 20 delovnih dni, razen za čas letnega dopusta.
• Trajanje pripravništva se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar le do polovice prvotno določenega trajanja.
• Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor.
• V času trajanja pripravništva mora delodajalec pripravniku po programu zagotavljati usposabljanje za samostojno opravljanje dela.
• Sam potek pripravništva, program, mentorstvo in način spremljanja in ocenjevanja pripravništva se določi v splošnem internem aktu delodajalca.
• Ob koncu pripravništva mora pripravnik opraviti izpit, ki je sestavni in zaključni del pripravništva in se opravlja pred iztekom pripravniške dobe.«

4. člen

Besedilo 18. člena (Poskusno delo) se spremeni tako, da se glasi:

»18. člen

Poskusno delo

• Delavec in delodajalec, ki opredelita v pogodbi o zaposlitvi poskusno delo, opredelita tudi njegovo trajanje in način spremljanja.
• Za poskusno delo veljajo določbe zakona.«

5. člen

Naslov in besedilo 21. člena se spremenita tako, da se glasita:

»21. člen

Širša opredelitev kraja opravljanja dela

• Če je kraj opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi širše opredeljen, se za te delavce, kraj opravljanja dela dogovori z opredelitvijo prodajalne oziroma druge organizacijske enote delodajalca na določeni lokaciji, v kateri delavec začne in običajno opravlja delo skladno s pogodbo o zaposlitvi, pri čemer pa se kot kraj opravljanja dela štejejo tudi prodajalne oziroma druge organizacijske enote delodajalca, katerih oddaljenost od običajnega kraja bivališča delavca, do posamezne prodajalne oziroma druge organizacijske enote delodajalca, v kateri delavec začne in običajno opravlja delo, ne presega 80 km v eno smer.
• Če gre za delavca, ki skrbi za otroka, do zaključka prvega razreda osnovne šole, oddaljenost iz prejšnjega odstavka ne sme presegati 50 km v eno smer. V primeru, da sta oba delavca, ki skrbita za takšnega otroka zaposlena pri istem delodajalcu, se omejitev iz tega odstavka nanaša na enega od delavcev, pri čemer o odločitvi pisno obvestita delodajalca.
• V primeru, da je prodajalna oziroma druga organizacijska enota delodajalca na določeni lokaciji, v kateri je delavec začel in običajno opravlja delo, od običajnega kraja bivališča delavca, oddaljena več kot to določata prvi oziroma drugi odstavek tega člena, se kot omejitev šteje oddaljenost prodajalne oziroma druge organizacijske enote delodajalca, v kateri je delavec začel in običajno opravlja delo.
• Pri določitvi oddaljenosti po tem členu se upošteva najkrajše običajne cestne povezave v Republiki Sloveniji, kot jih prikaže aplikacija »Google Zemljevidi«, če ni pri delodajalcu dogovorjena uporaba druge aplikacije. Če se delavec dnevno vozi na delo iz druge države, se pri določitvi oddaljenosti po tem členu upošteva najkrajše običajne cestne povezave tudi v tujini, kot jih prikaže aplikacija »Google Zemljevidi«, če ni pri delodajalcu dogovorjena uporaba druge aplikacije.
• Delodajalec je dolžan delavca pisno obvestiti o vsakokratni napotitvi na delo v drugo prodajalno oziroma v drugo organizacijsko enoto skladno s prvim in drugim odstavkom tega člena najmanj 24 ur pred pričetkom dela v drugi prodajalni oziroma organizacijski enoti v drugem kraju. V pisni napotitvi se določi čas trajanja opravljanja takega dela, pri čemer se morata delavec in delodajalec dogovoriti o povračilu stroškov prevoza, vendar ne manj kot 100 % dnevne vozovnice, v primeru povračila javnega prevoza, v kolikor njegova običajna vozovnica ne krije stroška prevoza na delo in z dela na napoteno lokacijo. Kot pisna napotitev se lahko šteje tudi, če je delavec obveščen na elektronski naslov, katerega v uporabo nalaga delodajalec ali z uporabo druge informacijske tehnologije obveščanja, ki je v veljavi pri delodajalcu.
• V primeru, da se delodajalec z delavcem dogovori, da na kraj dela odpelje tudi sodelavce, se ob tem dogovorita tudi o povračilu stroškov prevoza. Delavcu, s katerim se delodajalec dogovori, da na kraj opravljanja dela odpelje sodelavce, se čas prebit na poti šteje v delovni čas, enako tudi njegovim dogovorjenim sopotnikom.
• Ne glede na predhodne določbe lahko delavec zavrne opravljanje dela v drugem kraju, če ne razpolaga z osebnim avtomobilom ali drugim ustreznim prevozom, pri čemer tovrstna zavrnitev ne šteje za odklonitev opravljanja dela. Kot drug ustrezen prevoz šteje javni prevoz, ki delavcu zagotavlja pravočasen prihod na delo in to največ 30 min pred začetkom dela in odhod z dela najkasneje v roku 30 min po zaključku dela.
• Upoštevaje naravo delovnega mesta, dogovorjenega s pogodbo o zaposlitvi ali procese dela (kot. npr. logistika, IT, regijski vodje, režijsko delo, itd.), se lahko delavec in delodajalec dogovorita, da se delo opravlja izven omejitev, navedenih v tem členu.«

6. člen

Besedilo 75. člena (Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela) se spremni tako, da se glasi:

»75. člen

(Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela)

• Delavec je upravičen do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela za dneve prisotnosti na delu, in sicer od običajnega kraja bivališča do kraja opravljanja dela. V primeru, da delodajalec povrača strošek prevoza na delo in z dela izključno na podlagi mesečne vozovnice, se v primeru opravičene odsotnosti dnevi odsotnosti ne odštevajo, razen v primeru odsotnosti zaradi izrabe letnega dopusta.
• Če se zaradi razlogov na strani delavca stroški za prevoz na delo in z dela naknadno po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi povečajo, ima delavec pravico do povračila tako povečanih stroškov za prevoz na delo in z dela, če se o tem sporazume z delodajalcem.
• Delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela po najkrajših relacijah rednih linijskih prog javnih prevoznih sredstev ali po najkrajši cestni povezavi od običajnega kraja bivališča delavca, do kraja opravljanja dela.
• Konkreten način povračila stroškov prevoza na delo in z dela se določi s kolektivno pogodbo na ravni delodajalca ali s splošnim aktom delodajalca, pri čemer lahko kot način povračila določi povračilo stroškov javnega prevoza ali povračilo stroškov za vsak polni kilometer poti ali njuno kombinacijo.
• Če pri delodajalcu ni organiziranega sindikata, mora delodajalec predlog splošnega akta, ki določa način povračila stroškov prevoza na delo in z dela posredovati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku. Svet delavcev oziroma delavski zaupnik mora podati mnenje v roku osmih delovnih dni, delodajalec pa mora pred sprejemom splošnega akta posredovano mnenje obravnavati, se do njega pisno opredeliti, ter s tem seznaniti svet delavcev ali delavskega zaupnika in delavce, na pri delodajalcu običajen način.
• Če pri posameznem delodajalcu ni organiziranega sindikata, sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, mora o vsebini splošnega akta delodajalec pred njegovim sprejemom obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.
• Če je bivališče delavca oddaljeno od delovnega mesta manj kot en kilometer, delavec ni upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela.
• Višina povračila stroškov prevoza na delo in z dela se določi v tarifni prilogi.«

7. člen

TARIFNA PRILOGA H KOLEKTIVNI POGODBI DEJAVNOSTI TRGOVINE SLOVENIJE

• člen se spremeni tako, da se glasi:

»1. člen

Najnižje osnovne plače (NOP) za posamezne tarifne razrede za delo opravljeno od vključno 1. 1. 2024 dalje znašajo:

• Besedilo 3. člena (Prevoz na delo in z dela) se spremeni tako, da se glasi:

»3. člen

Prevoz na delo in z dela

• V primeru povračila stroška prevoza na delo in z dela v obliki povračila stroška javnega prevoza, pripada delavcu povračilo stroška prevoza na delo in z dela najmanj v višini 85 % cene javnega prevoza.
• V primeru povračila stroška prevoza na delo in z dela v obliki povračila kilometrine, pripada delavcu povračilo stroška prevoza na delo in z dela najmanj v višini 0,19 EUR za vsak polni kilometer poti in največ v višini in pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.«

8. člen

Prehodna določba

Delodajalci morajo uskladiti pogodbe o zaposlitvi skladno z dopolnitvijo 14. člena in spremembo 21. člena do 31. 12. 2024.

9. člen

Uveljavitev in uporaba aneksa

Ta aneks začne veljati naslednji dan po podpisu, uporabljati pa se začne s 1. 1. 2024.

Ljubljana, 22. 12. 2023

Podpisniki:

Sindikat delavcev trgovine Slovenije                 Trgovinska zbornica Slovenije

Tina Skubic                                                   mag. Marija Lah

Predsednica                                                  Predsednica

Svet gorenjskih sindikatov                                Združenje delodajalcev Slovenije  

Nežka Bozovičar                                            po pooblastilu Sekcije za trgovino

Predsednica                                                  Miroslav Smrekar

                                                                  Generalni sekretar

                                                                  Gospodarska zbornica Slovenije  

                                                                   mag. Brane Lotrič

                                                                  predsednik UO GZS –

                                                                  Podjetniško trgovske zbornice

                                                                 Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije

                                                                 Danijel Lamperger

                                                                 Direktor

Zadeva: Poziv storitvenih sindikatov ZSSS in Centra za družbeno raziskovanje (CEDRA) - dvig minimalne plače naj bo višji kot je dvig življenjskih stroškov

Spoštovani g. minister Luka Mesec,

Ta mesec boste na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve sprejeli odločitev o višini uskladitve minimalne plače za leto 2024. Minimalna plača je od leta  2021 v Sloveniji definirana kot znesek, ki je vsaj 20 % in ne več kot 40 % višji od izračunanih minimalnih življenjskih stroškov, upoštevaje rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti.

Na podlagi podatka, da so se minimalni življenjski stroški v skladu z novim izračunom zvišali iz 613,41 € v letu 2017 na 669,83 € v letu 2022, to pomeni, da mora nov znesek minimalne plače znašati najmanj 803,80 EUR in največ 937,76 € neto. Ob tem se minimalna plača enkrat letno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin, ki je bila v letu 2023 4,2 odstotna.

Pri tem moramo izpostaviti, da so na novo ocenjeni minimalni življenjski stroški iz leta 2022 izračunani na podlagi dohodkov in strukture izdatkov za življenjske potrebščine v letu 2018 ter po povprečnih najnižjih cenah v drugi polovici septembra 2022. In če so se na podlagi teh podatkov minimalni življenjski stroški zvišali za 9,2 odstotka v obdobju med 2017 in 2022, so  se v istem obdobju neto dobički podjetij realno zvišali za 68 odstotkov, iz 3.622 mio EUR v letu 2017 na 6.085 mio EUR v letu 2022.

Trenutni neto znesek minimalne plače je 878,48 evra. Medtem je prag tveganja revščine za leto 2022 za enočlansko gospodinjstvo znašal 827 EUR (SURS), kar znaša zgolj 94 % neto minimalne plače. Po podatkih iz leta 2022 prejema v Sloveniji minimalno plačo okoli 86.565 delavk in delavcev (SURS). Številni med njimi, tako prodajalke, bolničarji, čistilke, oskrbovalke, hišniki, strežniki, kuharice, šoferji, gradbeniki, negovalci in drugi, imajo osnovne plače nižje od minimalne plače. Med prejemniki minimalne plače so zaposleni, ki so ključni za delovanje vseh podsistemov in sistemov naše družbe. To se je lepo pokazalo v času COVID-19, ko so bili najslabše plačani delavci in delavke najbolj izpostavljeni okužbam in nasilju, vendar so s svojim odpovedovanjem in požrtvovalnostjo omogočili normalno delovanje naše družbe.

V zadnjem času, ko se soočamo z visoko inflacijo, ki je posledica visoke rasti dobičkov (ECB) in špekulacij, se za zgoraj omenjene delavce in delavke življenjski standard poslabšuje, zaradi  povečevanja cen ključnih osnovnih življenjskih potrebščin, tudi energentov in storitev. Glede na določbe Zakona o minimalni plači ima minister možnost, da poleg uskladitve z inflacijo upošteva tudi druge pogoje. Pozivamo vas, da upoštevate naše navedbe in kot pristojni minister, povišate minimalno plačo za več kot znaša zgolj inflacija v letu 2023.

V pričakovanju pozitivnega odziva, vas lepo pozdravljamo.

V vednost posredovano:

• Sredstvom javnega obveščanja

Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS)

Ladi Rožič, generalni sekretar

Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ)

Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka

Sindikat finančnih organizacij Slovenije (SFOS)

Maja Konjar l. r., sekretarka

Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije (SGiT)

Breda Črnčec l. r., generalna sekretarka

Center za družbeno raziskovanje (CEDRA)

Tina Podbevšek l. r., koordinatorica