SPOROČILO ZA JAVNOST: DELODAJALCI V TRGOVINAH SKUŠAJO IZIGRATI ZAKON

Primarni namen sprejetega Zakona o dopolnitvah zakona o trgovini (ZT-1B) je bil ta, da zaposlenim v trgovinah omogočimo en zaslužen prosti dan v tednu, ki bi ga lahko preživeli s svojo družino, sploh v teh težkih časih, ko pogumno skrbijo za nemoteno oskrbo prebivalstva kljub tveganjem za lastno zdravje ob ponovni epidemiji koronavirusa. Nekateri trgovci, med njimi v prvi vrsti Mercator, pa sedaj skušajo to izigrati na način, da s pomočjo določbe, ki ureja neenakomerno razporeditev delovnega časa, zaposlenim določijo delo ob nedeljah, kjer naj bi skrbeli za pripravo naročil ali celo dostavo za namene spletne prodaje. V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije so nad tem ogorčeni in opozarjajo, da je iznajdljivost delodajalcev pri iskanju pravnih praznin v imenu višjih dobičkov že res tragikomična.

»Saj ne moremo verjeti, da so se delodajalci tega res domislili in da to res nameravajo izvesti, tudi po tem, ko so dobili jasno sporočilo tako s strani zaposlenih kot tudi s strani širše slovenske populacije[1], da si prav vsi zaslužimo vsaj en prosti dan v tednu, ki ga lahko mirno preživimo v družinskem krogu,« poudarja Ladi Rožič, generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije. Še bolj bode v oči sprenevedanje na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ter na Trgovinski zbornici Slovenije (TZS), saj je razumeti, da omejeni deležniki to namero delodajalcev celo podpirajo, kljub zavedanju, da ne gre zgolj za pravno praznino, temveč za škandalozne poskuse obida namena sprejetega zakona.

Prav tako je javnost presunila novica, da bo Trgovinska zbornica Slovenije, ki je nedavno v imenu vseh prodajalk in prodajalcev prevzela priznanje jabolko navdiha, že napovedala ustavni boj za nedeljsko izkoriščanje prav teh istih delavk in delavcev. Dvoličnost tako svoj vrhunec dosega v napovedani zahtevi za oceno ustavnosti in predlogu za začasno zadržanje izvajanja zakona, ki ne temelji na družbenih razlogih, pač pa varovanju dobičkov lastnikov kapitala. Nedelje namreč ne ogrožajo trgovinske panoge, ki kljub krizi ohranja stabilnost in dobro finančno kondicijo. Ob tem pa ne gre pozabiti na dejstvo, da je gospodarska primerjava z letom 2019, ki je bilo z vidika dobičkov rekordno leto v panogi, neprimerna za čas krize, v kateri plujemo. Trgovine namreč že več kot desetletje beležijo rast dobičkov, ki se kujejo tudi na račun nizkih plač v najnižjih vrstah. Osnovna plača, določena v tarifni prilogi k veljavni kolektivni pogodbi v I. tarifnem razredu, znaša zgolj 568,69 evrov bruto oziroma kar 371,89 evrov manj (40 %), kot znaša bruto minimalna plača.

Dodatno se v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije sprašujejo, ali gre tukaj zgolj za povračilne ukrepe, ker je volja delavskega razreda zmagala v minulem boju za proste nedelje, in ali so delodajalci res tako zelo željni dobička, da se požvižgajo na bremena, ki jih nalagajo zaposlenim v trgovinski dejavnosti? Ponovno pa se odpira tudi vprašanje, kako lahko takšna podjetja sploh nosijo naziv »Družini prijazno podjetje«, ter ali komisija, ki te certifikate podeljuje, ne vidi ali ne želi videti očitnega antagonizma.

Poslano v ukrepanje Trgovinski zbornici Slovenije, Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ekvilib Inštitutu ter v vednost Državnemu zboru RS, Državnemu svetu RS, pristojnim delodajalcem, zainteresirani javnosti in medijem.

Generalni sekretar

Ladi Rožič