Arhiv novic

Odpoved 9. redne seje Odbora za gospodarstvo je napad na sindikalni boj za delavske pravice

Državni zbor je včeraj odpovedal 9. sejo Odbora za gospodarstvo, ki je bila sklicana za danes, 30. 6. 2020 (odpoved). Glavna točka dnevnega reda seje je bila druga obravnava predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini (ZT-1B) (več). Sindikat delavcev trgovine Slovenije to potezo razume kot politično izogibanje odgovornosti do delavskega razreda v trgovinski dejavnosti in beg politike pred voljo javnosti ter nenazadnje voljo zaposlenih v trgovini. Kljub spodbudni in pohvalni vladni odločitvi, da trgovine danes, v času gospodarskega okrevanja po Covid-19 krizi, ostajajo ob nedeljah zaprte, pa se določeni politiki do te problematike obnašajo neodgovorno. Z amandmaji želijo razširiti izjeme in posledično razvrednotiti predlog zakona, ki v trenutni obliki izkazuje voljo ljudstva. Zaposleni v trgovini so vse od pričetka aktualne Covid-19 krize nosili težka delovna bremena, a so kljub temu zagotavljali nemoteno oskrbo prebivalstva. Delovne razmere v trgovini so se v zadnjih mesecih izrazito zaostrile, delavci poročajo o izčrpanosti. Ob tem se zdi, da njihova poročanja s strani odločevalcev ostajajo neslišana, medtem ko je podpora javnosti neomajna in trdno na strani zaprtja trgovin ob nedeljah.

Se politika boji sindikalnih argumentov za nedeljsko zaprtje trgovin?

Trgovinsko zbornico Slovenije (v nadaljevanju TZS) skrbi upad potrošnje, ki naj bi posledično prizadela prihodke in nazadnje privedla do odpuščanj v trgovinski dejavnosti. Podatki SURS^[1] pokažejo, da je bil realni prihodek (ob izločitvi sezonskih vplivov) maja 2020 v vseh segmentih, razen v prodaji avtomobilov in motornih goriv, le za spoznanje nižji kot maja 2019. Ne v živilski ne v neživilski maloprodaji padec ni bil večji od dveh odstotkov. Trditev, da ljudi od nakupa avtomobilov, kjer je bil padec prodaje znaten, odvrača nedeljsko zaprtje prodajaln, je povsem neutemeljen, saj gre pri tem za večji nakup, ki se ne zgodi v enem vikendu. Kar zadeva motorna goriva, se ta prodajajo na bencinskih črpalkah, ki ostajajo odprte tudi ob nedeljah. Upad prodaje v tem segmentu lahko prej pripišemo velikemu upadu tovornega prometa na slovenskih cestah, ki je bil v prvih tednih po razglasitvi epidemije kar 40 odstoten.^[2] Tudi tistega odstotka ali dveh, za kolikor je upadel realni prihodek v trgovini na drobno, ne moremo pripisati zaprtju trgovin ob nedeljah. Bolj verjetno se zdi, da je upad potrošnje posledica splošne povečane stopnje brezposelnosti, saj se je število iskalcev zaposlitve po podatkih Zavoda za zaposlovanje RS^[3] med marcem in majem povečalo za več kot 12.000. Trditev, da je promet in s tem prihodek v trgovini nižji zaradi nedeljskega zaprtja trgovin, v podatkih nima prave podlage. Prav tako se ob pogledu na zaposlitvene oglase v trgovinski dejavnosti in ob številnih pričevanjih o trenutnih razmerah dela v trgovinski dejavnosti zdi argument o odpuščanju nadvse neverjeten oz. je njegov primarni namen ustrahovanje.[4]

Prav tako ne zdrži argument o znižanju plač, saj so povprečne plače v maloprodaji izjemno nizke, prav tako pa zaposlenim v trgovini denar ne odtehta delovne obremenitve, ki so je deležni[5]. Plače v trgovini so po podatkih SURS-a v letu 2019 dosegle le 78,6 % povprečne plače na nacionalni ravni. V nespecializirani maloprodaji, kamor sodijo tudi trgovine za nakup vsakdanjih potrebščin, pa je ta odstotek še nižji, saj so plače skoraj 30 % nižje od nacionalnega povprečja (vir: SURS^[6]).

Kdo se spreneveda?

Javnost je že večkrat izrazila podporo zaprtju trgovin ob nedeljah, prvič na referendumu leta 2003, pred kratkim pa tudi s številnimi javnimi objavami in celo v raziskavi neodvisne medijske hiše Siol.net (več). Kljub temu je bil interes kapitala vselej močnejši, politika pa ni izkazala dovolj interesa, da bi udejanjila voljo ljudstva. Ob nizanju argumentov se torej porodi vprašanje, kdo se spreneveda in zakaj je bila odpovedana 9. seja Odbora za gospodarstvo, ki naj bi naslovila prav ta vprašanja?

Poslano Državnemu zboru RS in Vladi Republike Slovenije ter v vednost Državnemu svetu RS, Trgovinski zbornici Slovenije, pristojnim delodajalcem, zainteresirani javnosti in medijem.

Generalni sekretar

Ladi Rožič