Nedelja 19 Avgust 2018

 

povracilo

POZIV SINDIKATA ZA IZPLAČILO 13. PLAČE
 

Letošnje leto, ki se izteka, je bilo za zaposlene v dejavnosti trgovine polno različnih izzivov, s katerimi so se vsakodnevno srečevali, vsak na svojem delovnem področju.

V letošnjem letu je prvič po dolgih letih zabeležen pozitiven trend v domačem povpraševanju kar nam daje upanje za še boljše in bolj uspešno delo v prihodnosti.

Prepričani smo, da je za uspešno poslovanje potrebno timsko delo, ki vključuje ne samo sodelovanje vodij, ampak tudi slehernega zaposlenega, zato so doseženi rezultati odraz truda, naporov in trdega dela vseh zaposlenih v podjetju.

Delovna obremenitev zaposlenih je bila v letošnjem letu velika, večkrat je povzročala nezadovoljstvo posledično pa tudi pritiske zaposlenih na sindikat z zahtevo po ureditvi razmer.

Prepričani smo, da poslovodne osebe cenijo trud in vložene napore zaposlenih, zato predlagamo da uprave podjetij proučijo možnost izplačila božičnice. Socialni partnerji smo se v Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije zavezali, da se bomo s sprejetimi kriteriji za ugotavljanje plač iz naslova uspešnosti poslovanja v podjetjih dogovorili o izplačilu dela plač iz naslova uspešnosti poslovanja torej 13. plače oziroma plače iz naslova uspešnosti poslovanja družbe.

Izplačilo božičnice kot priznanje o pomembnosti prispevka, ki so ga prispevali zaposleni bo stimulativno vplivalo na zaposlene, kar bo nedvomno doprineslo k še boljšim poslovnim rezultatom in k uresničitvi zastavljenih ciljev. Obenem pa bo krepilo tudi zadovoljstvo zaposlenih in njihovo pripadnost podjetju.

 

Sekretar, Ladi Rožič

Predsednica, Vesna Stojanovič

SLIKA-PROJEKT

 

Projekt SKUPAJ – gradniki zdravja je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu v letu 2015 in 2016 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

V projektu sodelujemo Sindikat delavcev trgovine Slovenije ( SDTS )kot projektni partner, Sindikat obrti in podjetništva Slovenije ter Podjetniško trgovska zbornica pri Gospodarski zbornici Slovenije kot nosilec projekta.
Reprezentativna delodajalska ter reprezentativni delojemalski organizaciji zastopamo skupaj preko 80 različnih dejavnosti v Sloveniji. V malih in srednje velikih trgovskih podjetjih je zaposlenih kar 79.645 oseb oz. 82.96 % od skupaj 95.993 zaposlenih v tej dejavnosti v avgustu leta 2015. Sindikat delavcev trgovine Slovenije ter Sindikat obrti in podjetništva Slovenije zastopata približno 258.000 delovno aktivnega prebivalstva. Pomembno je zavedanje, da danes diferenciacija poklicev ni več strogo vezana in enoznačna kot nekoč. V projektu Skupaj – gradniki zdravja, gre za smiselno povezavo treh poklicev, ki smo jih izbrali kot skupno rdečo nit projekta.
Zgolj z ozaveščenostjo in zavedanjem, da smo ljudje – delodajalci in delojemalci v prvi vrsti sami najzanesljivejši gradniki svoje lastne varnosti in zdravja pri delu, da nosimo prav sami največjo odgovornost za lastno zdravje, saj se tudi posledice bolezni in težav reflektirajo v prvi vrsti pri vsakem posamezniku posebej, nato pri ostalih akterjih (delodajalec, družina, zavarovalnice, navsezadnje država), je in ostaja, ključna prioriteta in proaktivna zaveza partnerjev projekta.


SDTS je pri vseh projektnih aktivnostih, ki dajejo poudarek zdravstveni preventivi, mnenja, da jih je potrebno podpreti absolutno prednostno, zato je angažiranje v tej smeri s strani organov SDTS in zaposlenih toliko večje.

 

-          TRGOVINA

 

Trgovina, kot izjemno pomembna panoga slovenskega gospodarstva, sledi vsem razvojnim usmeritvam in uspešno nastopa na konkurenčnem evropskem in drugih trgih. Med dejavniki, kot so globalizacija poslovanja, novi načini marketinga in trženja blaga, spremenjene nakupne navade potrošnikov in trendov nakupovanja, imajo izjemno pomembno vlogo, tako na področju zagotavljanja varnosti živilskega blaga, obsežno in pomembno vplivajo na pogoje poslovanja trgovskih podjetij. Ob tem pa se v prodajalnah pojavljajo tudi novi pristopi in nove ponudbe, ki zahtevajo za delo zaposlenih posebna znanja in sposobnosti, kar pa vsekakor pomeni tudi drugačen pristop do zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu, ki je preventivna dejavnost in obsega ukrepe in sredstva, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo vzroki poškodb pri delu in poklicnih bolezni. Gre za eno temeljnih obveznosti delodajalca, ki jo določajo tako mednarodni kot tudi nacionalni pravni predpisi, med katerimi je najpomembnejši Zakon o varnosti in zdravju pri delu. Čeprav je zagotavljanje varnih delovnih pogojev predvsem obveznost delodajalca, pa je velikega pomena tudi sodelovanje, posvetovanje in soodločanje delavcev, saj je le s sinhronim delovanjem obojih mogoče doseči optimalne rezultate.

Z ukrepi zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu lahko v veliki meri odpravimo ali vsaj zmanjšamo tveganja, ki ne le, da vodijo do smrtnih žrtev na delovnih mestih, do poškodb in poklicnih bolezni, ampak imajo negativen vpliv tudi na ekonomskem področju na ravni posameznika, podjetja in celo države.

Dejstvo je, da zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu za delodajalca predstavlja strošek, vendar pa ob upoštevanju pozitivnih posledic zagotovljenih varnih delovnih razmer in negativnih posledic slabih delovnih pogojev ugotovimo, da se podjetjem naložba sredstev v ukrepe zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu med drugim izplača tudi iz ekonomskega vidika. Stroški, ki nastanejo podjetju kot posledica delovne nezgode so lahko višji, kot so stroški ukrepov zagotavljanja varnih delovnih pogojev.

Pri uresničevanju osnovnih ciljev zagotavljanja zmanjšanja poslovnega tveganja in na tej osnovi krepitve konkurenčne prednosti nas mora pri delu vselej voditi skrb za zdravje ljudi, njihova varnost, ohranitev okolja in zagotavljanje čim višje ravni kakovosti življenja na splošno. Delavec ima pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu.

 

Ker je ena od osnovnih in najpomembnejših obveznosti po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu, interni akt družbe oz. podjetja, ga mora izdelati in sprejeti vsak delodajalec. Posebnost, ki mora biti sestavni del tega akta in ki v stari zakonodaji ni bila eksplicitno izpostavljena, je ocena tveganj v zvezi z nevarnostmi in škodljivostmi, ki se lahko pojavljajo v zvezi z delom. Še posebno slednje je bilo za delodajalce kar nekaj časa, za mnoge pa je tudi še sedaj, precejšnja neznanka. Zato tudi niso vedeli komu ali čemu je ta proces sploh namenjen in kako se izvaja ter mu zato tudi niso posvečali ustrezne pozornosti.

 

-          PEKARNE

 

V Sloveniji se s pekarstvom ukvarja 332 družb, skupaj z obrtniki in s.p.-ji jih je okoli 800 če upoštevamo še tiste, ki imajo pekovsko dejavnost navedeno kot drugo dejavnost, jih je okoli 1600, torej je potreba po interaktivnem spletnem orodju za izdelavo ocene tveganja izjemno velika. Vedno več je trgovskih podjetij, ki imajo v svojih maloprodajnih trgovinah poleg maloprodaje živilskih artiklov tudi svoje pekarne, katere kupcem nudijo sveže pečen kruh v samih prodajalnah.

 

-          MESNICE

 

Vedno večje število trgovskih podjetij ob širokem asortimaju živil kupcem ponuja ob pripravljenih in pakiranih mesnih izdelkih tudi ponudbo mesa iz mesnic, ki so sestavni del prodajaln, katere tudi vsak dan vključujejo veliko izbiro svežega in kakovostnega mesa po dostopnih cenah. Tako so ob klasičnih mesnicah mesnice v prodajalnah dobile svojo mesto kot posebni oddelki, kjer so zaposleni, enako kot v klavnicah, pri pripravi mesa izpostavljeni nevarnostim, ki jih opredeljuje poklic mesarja.

 

Kot odgovor na splošne tržne trende, ki v ospredje postavljajo priročnost nakupa, se v maloprodajnih trgovinah usmerja predvsem na aktivnosti, ki privabljajo kupce s spremembo koncepta in sicer s poudarkom na svežem mesnem programu ter sezonskih izdelkih za celotno maloprodajno mrežo. Širi se ponudba za hipermarkete in supermarkete z blagom pod imenom rejeno v Sloveniji ter z označitvijo izdelkov svežega mesa na prodajnem mestu ter označitev blagovnih znamk oziroma proizvajalcev mesa v mesnicah. Ta projekt uvajajo vsi ključni akterji v trgovini v Sloveniji s ciljem dodatnega izboljšanja prihodkov ter profitabilnosti mesnic. Zato je v tem segmentu trgovine na drobno zaposlenih veliko število delavcev naših članov.

 

Opomba – Izveden je bil javni razpis – na katerem je bila za izvajalko oz. razvijalko orodij OiRA izbrana ga. Nataša Kramar.

V projektne aktivnosti bomo partnerji projekta aktivno vključili kar 575 oseb, ena pomembnejših aktivnosti pa bo zagotovo aktivna udeležba, vključitev in dvigznanj s področja varnosti in zdravja med vstopajočimi na trg dela (dijaki poklicnih šol).

 

 

 

kick off-slikaKick off sestanek partnerjev projekta ter strokovnih sodelavcev

 

VEČ O PROJEKTU NAJDETE NA URADNI SPLETNI STRANI PROJEKTA –

http://www.sindikat-sdts.si/projekti

 

Ladi Rožič, Sekretar sindikata delavcev trgovine Slovenije ( SDTS )

 

 

kajenje-na-delovnem-mestu-300x200

Zaradi pogostih vprašanj članov posredujemo tolmačenje o prepovedi kajenja na delovnem mestu. LINK

 

krade1

V prilogi objavljamo obvestilo, ki smo ga prejeli iz Inšpektorata za delo, v zvezi z našo pobudo za inšpekcijski nadzor, glede neupravičenega odtegovanja inventurnega manjka našim članicam. Ker je bil inventurni manjko neupravičeno odtegnjen, je delodajalec delavkam dolžan odtegnjene zneske vrniti.

Attachments:
Download this file (Inventurni manjko-inšpektorat.pdf)Inventurni manjko-inšpektorat.pdf[ ]447 Kb562 Downloads

Spoštovane članice, spoštovani člani !

Poslanci  Državnega zbora so 25. septembra 2015 v prvi obravnavi s 75 glasovi za in nobenim proti podprli predlog zakonske spremembe definicije minimalne plače, ki smo ga v parlamentarno proceduro vložili sindikati. V izjemno kratkem času smo zbrali več kot 11.000 podpisov podpore volivk in volivcev, kar je bil predpogoj za obravnavo predloga Zakona v Državnem zboru.

S predlogom želimo sindikati iz definicije minimalne plače izvzeti dodatke za neugoden delovni čas, torej za delo ponoči, v nedeljo in delo na praznike. Če bo zakon potrjen tudi v nadaljnjem postopku bo po 20 letih končno odpravljena krivica, zaposleni prejemniki minimalne plače pa bodo prejeli izplačan dodatek za delo ponoči, v nedeljo ali na praznike na minimalno plačo.

Do sedaj so namreč vsi prejemniki minimalne plače prejeli enako plačilo v višini 790,73 eur bruto, ne glede na to, da so nekateri delali v pogojih nočnega, nedeljskega ali prazničnega dela, medtem ko so bili drugi ta čas doma. Plačilo konec meseca je bilo za vse enako. Z izvzemom dodatka za neugoden čas bomo odpravili neenako obravnavo zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo in ki opravljajo svoje delo v neugodnem delovnem času glede na tiste delavce, ki prav tako prejemajo minimalno plačo, vendar svojega dela v neugodnem delovnem času ne opravljajo.

Sindikalni pozdrav!!

 

 

mag. Ladi Rožič, sekretar

 

Kontakt z nami

Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS)
Naslov: Dalmatinova ulica 4, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 / 43 41 253
Fax:01/ 43 27 094
Email: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Davčna številka: SI 60310146
Matična številka: 5380901
Spletna stran: http://www.sindikat-sdts.si

Prijava na novice

Prijavite se na novice

Za pravilno delovanje strani uporabljamo piškotke Podrobne informacije..

Sprejemam piškotke.

x