Podpisana nova kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije

 

Ljubljana, 16. 7. 2018 – Sindikat delavcev Trgovine Slovenije (SDTS) je z delodajalci izpogajal novo Kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine Slovenije (KPDTS), ki bo stopila v veljavo že v avgustu 2018, deloma pa 1. 1. 2019 za obdobje štirih let.

 

Glede na določila predhodne kolektivne pogodbe je bil pri pogajanjih poudarek Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS) predvsem na povišanju plač in nadomestil, delodajalska stran pa je vztrajala na odpravi vseh omejitev za nedeljsko in praznično delo. Izpogajali smo:

 

1. NEENAKOMERNO RAZPOREJEN DELOVNI ČAS IN ZAČASNO PRERAZPOREJEN DELOVNI ČAS

 

Novosti, ki jih prinaša nova kolektivna pogodba, smo predvsem v jasneje opredeljenem določilu, da tedenski delovni čas, vključno z nadurami, v primeru neenakomerno razporejenega in začasno prerazporejenega delovnega časa ne sme preseči 56 ur tedensko, v primeru pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas pa je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti.

 

Če delavec v okviru 12-mesečnega referenčnega obdobja, kot to določa zakon, ne izrabi presežka ur, ki jih je opravil zaradi neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa (maksimalno število delovnih ur lahko znaša 2088 ur letno), mu je delodajalec v naslednjem mesecu dolžan izplačati presežek ur v višini ustrezne urne postavke od osnovne plače delavca, povečane za 60 %.

 

Delodajalec je dolžan vsake tri koledarske mesece narediti analizo presežka ur delavcev, ki nastanejo zaradi neenakomerne in začasne prerazporeditve delovnega časa ter o tem na zahtevo poročati reprezentativnemu sindikatu pri delodajalcu.

 

V primeru, ko delodajalec ne uredi začasne prerazporeditve delovnega časa in delavca o tem ne obvesti pisno en dan oziroma tri dni prej, če prerazporedi več kot 10 delavcev, je dolžan opravljene ure plačati v mesecu, ki sledi opravljenemu delu, v višini ustrezne urne postavke od osnovne plače delavca, povečane za 100 %.

 

2. IZMENSKI DELOVNI ČAS

 

Zapisano je določilo, kako se urejajo izmene, kaj je izmena in po katerem ponavljajočem vzorcu se ponavlja, odvisno od trajanja delovnega tedna.

 

3. VAROVANE KATEGORIJE

 

V primerih varovanih kategorij se je na pobudo članov spremenilo določilo za delo ob nedeljah in praznikih, ki so po zakonu določeni kot prosti dnevi, tako da v bodoče delodajalec ne sme naložiti dela ob nedeljah in praznikih delavcu, ki skrbi za otroka do tretjega leta starosti. Takšno delo se lahko delavcu omogoči le na podlagi njegove izrecne pisne pobude, ki jo lahko delavec kadarkoli prekliče.

 

4. DELO OB NEDELJAH

 

Delavec ne sme biti razporejen na delovno obveznost več kot 2 nedelji na mesec in ne več kot 20 nedelj v letu.

 

5. DELO NA PRAZNIKE, KI SO Z ZAKONOM DOLOČENI KOT DELA PROSTI DNEVI IN NA DNEVE, KI SO Z ZAKONOM DOLOČENI KOT DELA PROSTI DNEVI

 

Delodajalec ne sme razporediti delavca na delo na vseh 15 praznikov, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi in sicer:

januar – novo leto,

januar – novo leto,

8. februar – slovenski kulturni praznik,

velikonočna nedelja,

velikonočni ponedeljek,

27. april – dan upora proti okupatorju,

maj – praznik dela,

maj – praznik dela,

binkoštna nedelja,

25. junij – dan državnosti,

15. avgust – Marijino vnebovzetje,

31. oktober – dan reformacije,

november – dan spomina na mrtve,

december – božič,

december – dan samostojnosti in enotnosti.

 

6. ODVRAČILNA NORMA

 

V primeru kršitev določil nedeljskega in prazničnega dela mora delodajalec delavcu v naslednjem mesecu, ki sledi kršitvi, izplačati znesek v višini 500 %, upoštevajoč osnovno plačo delavca oziroma ustrezne urne postavke. Torej v primeru, če mora delavec delati 3 ali več nedelj v mesecu oziroma 21 ali več nedelj v letu ali v primeru razporeditve na delo na praznik, je le-ta upravičen do denarne odmene v navedeni višini.

 

7. IZJEME OD OMEJITEV

 

Zaradi narave dela, zakonskih omejitev ter določil javnega interesa smo bolj natančno zapisane alineje, ki opredeljujejo primere, v katerih delavci lahko delajo ob nedeljah in praznikih.

 

8. IZRABA ODMORA MED DELOVNIM ČASOM

 

Delavec, ki dela krajši delovni čas, ima pravico do odmora med delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu. Delavec pridobi pravico do odmora, če dela najmanj štiri ure na dan.

 

Dolžina odmora se v primeru neenakomerne prerazporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa določi sorazmerno z dolžino delovnega časa.

 

9. TEDENSKI POČITEK

 

Delavec ima v obdobju 7 zaporednih dni, poleg pravice do dnevnega počitka (12 oziroma 11 ur), pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur. Dan tedenskega počitka se ne sme nadomeščati z odrejeno izrabo letnega dopusta.

 

Povprečno trajanje tedenskega počitka (24 ur) se lahko zagotavlja v obdobju, ki ni daljše od 14 dni le v posebej dogovorjenih primerih.

 

10. LETNI DOPUST

 

Določila ostajajo nespremenjena, ne glede na zahtevo delodajalcev po zmanjšanju števila dni dopusta.

 

11. DODATNE PRAVICE ZA ČLANE SINDIKATA

 

Član sindikata ima pravico izrabiti 4 dni letnega dopusta na tisti dan, ki ga določi sam, o čemer mora delodajalca obvestiti najkasneje 3 dni pred izrabo. Delavec, ki je član sindikata, podpisnika te kolektivne pogodbe, ima pravico do enega dodatnega dneva plačane odsotnosti z dela v posameznem koledarskem letu zaradi sindikalnega izobraževanja ali usposabljanja.

 

12. DODATEK ZA DELO NA NEDELJO

 

Od 1. 9. 2018 dalje bo dodatek za delo ob nedeljah povišan iz 5,40 EUR na 6,05 EUR/uro, oziroma znaša 100 % od osnovne plače delavca oziroma ustrezne urne postavke, v kolikor je to za delavca ugodneje.

 

13. DODATEK ZA DELO V MANJ UGODNEM DELOVNEM ČASU

 

Natančneje je določen tudi dodatek za nadurno delo. Delodajalec je dolžan za obračunski mesec obračunati vse dodatke, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, ki je za delavce manj ugoden v dejanskem obsegu, ne glede na obračunan mesečni fond ur. Torej, v primeru neenakomerno razporejenega delovnega časa, je potrebno ne glede na to, da ure nad 174 ur niso obračunane, delavcu za oddelane ure obračunati vse dodatke.

 

14. REGRES ZA LETNI DOPUST

 

Od 1. 1. 2019 se izplača regres za letni dopust v višini minimalne plače. V kolikor delodajalec izplača del regresa v nedenarni obliki, znaša regres za letni dopust 970 EUR, od tega mora delodajalec izplačati v denarju najmanj 55 % tega zneska. Delodajalec je dolžan nedenarni del regresa (45 %) zagotoviti v obliki, s katero je delavcu omogočen nakup širokega nabora izdelkov, ki jih potrebuje za zadovoljevanje vsakodnevnih življenjskih potreb.

 

15. PLAČE

 

V tarifnem delu kolektivne pogodbe se s 1. 1. 2019 najnižje osnovne plače od I.–V. tarifnega razreda povišajo za 5 % ter s 1. 7. 2019 še za 2 %. Za VI. in VII. tarifni razred pa se najnižje osnovne plače s 1. 1. 2019 povišajo za 10 %.

 

16. USKLAJEVANJE PLAČ

 

Dogovorjeno je, da se 1. julija 2019 najnižje osnovne plače uskladijo z inflacijo, če je inflacija višja kot 1 %, in sicer za razliko od 1 % do dejanskega % inflacije.

 

Od leta 2020 dalje pa se NOP spreminjajo in usklajujejo izključno 1. julija tekočega leta z inflacijo, merjeno z indeksom cen življenjskih potrebščin SURS I–VI tekočega leta/I–VI preteklega leta, vendar ne več kot za 2 % letno. V primeru, da je inflacija v določenem koledarskem letu negativna, najnižje osnovne plače ostanejo nespremenjene.

 

S podpisom nove kolektivne pogodbe se tako dodatno ureja področje dela v trgovinski dejavnosti, sindikat pa obljublja, da bo še naprej aktivno spremljal delovne pogoje delavcev in bo, kot do sedaj, v primeru kršitev delodajalcev zaščitil pravice delavcev in primerno ukrepal.