Četrtek 14 December 2017
Prijava Registracija

Prijavi se na spletno stran

Uporabnik ime *
Geslo *
Zapomni si me

Registracija v spletno stran

Polja označena z (*) morajo biti izpolnjena.
Ime *
Uporabnik ime *
Geslo *
potrdi geslo *
E-naslov *
potrdi E-naslov *
Captcha *

podpisovanje-pogodbe

 

 

V prilogi objavljamo podpisan aneks št. 3 h KPDTS.

V prilogi objavljamo tudi pregled ureditve delovnega časa v dejavnosti trgovine, skladno s podpisanim aneksom, z namenom čim boljšega razumevanja doseženega oziroma podpisanega aneksa.

 

 

Attachments:
Download this file (Aneks št 3 - PODPISAN.pdf)Aneks št 3 - PODPISAN.pdf[ ]1795 Kb103 Downloads
Download this file (PREGLED_UREDITEV_DELOVNEGA ČASA_ANEKS3-KPDTS.pdf)PREGLED_UREDITEV_DELOVNEGA ČASA_ANEKS3-KPDTS.pdf[ ]176 Kb90 Downloads

NK-v-PS-SD-dopolnitev-ZPIZ-845x321

 

Kljub zavrnitvi Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice sta Sindikat delavcev trgovine Slovenije in Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije uspela preko poslanskih skupin Socialnih demokratov ter DeSUS doseči spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Ta predvideva novo ureditev upoštevanja dobe, pridobljene s prostovoljno vključitvijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in sicer na način, da se pokojninska doba, ki so jo zavarovanci do vključno 31.12.2012 pridobili s prostovoljnim vstopom v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pri uveljavljanju pravic po ZPIZ-2 upošteva enako kot pokojninska doba brez dokupa.

Veljava ZPIZ-2 s 1.1.2013 je odvzela pravice delavcev, ki so se po poteku obdobja prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost prostovoljno vključili v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in si, da bi si zagotovili pravico do starostne pokojnine, sami plačevali prispevke z namenom ohranitve primernega obsega pravic v zvezi s starostno upokojitvijo. Ker pa na dan 31.12.2012 niso izpolnjevali pogojev za starostno upokojitev so ostali brez pričakovane pravice do starostne pokojnine na podlagi tako plačanih prispevkov, saj se jim je zaradi uveljavitve ZPIZ-2 starostna upokojitev odložila.

Tako ne gre za spreminjanje pokojninske zakonodaje, temveč za odpravo anomalij, ki so se zgodile s sprejemom pokojninske reforme 2012, ko so ljudje verjeli, da jim bo prostovoljno vključitvijo upoštevani v pokojninsko dobo.

Sindikat delavcev trgovine Slovenije in Zveza svobodnih sindikatov se obema poslanskima skupinama zahvaljujeta za posluh pri tej problematiki, na katero smo opozarjali vseskozi od uveljavitve ZPIZ-2, tudi preko Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice, ki pa so naše argumente zavrnili in jim niso prisluhnili.


Ladi Rožič, generalni sekretar

delov

Datum: 6.9.2017

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Nekaj povsem normalnega in za določene sloje v naši družbi povsem razumljivega je, da so prodajalne odprte 24 ur na dan od ponedeljka do vključno nedelje. Ljudje postajamo čedalje bolj sebični in se oziramo le za lastnimi ugodnostmi. Ne oziramo se na težave soljudi, tako dolgo, dokler to ne prizadene nas.

Odpiralni čas v trgovinah je povsem brez omejitev, še celo več, nove trgovske verige, ki prihajajo iz držav, kjer je delo ob nedeljah prepovedano, prakso nedeljskega dela širijo tudi na neživilski program.

Kako je z zaposlenimi in ali jim je omogočen zakonsko dovoljeni počitek, ali so primerno plačani, pa ne zanima nikogar. Zato delo v trgovini postaja človeka nevredno. Delodajalcem in Cerarjevi vladi je uspelo povsem razvrednotiti poklic prodajalec, v bistvu so z deregulacijo poklica uspeli razvrednotiti znanje in spretnosti v enem od najstarejših poklicev na svetu. Vse normalne države imajo poklic prodajalec certificiran, če že ne reguliran, pri nas pa gremo po poti popolnega neoliberalizma. Da pa to ob nesprejemljivi in izredno nizki ceni dela za ta poklic ni dovolj, so pohlepni lastniki trgovskih verig poiskali še zadnjo možnost, kako si popolnoma podrediti zaposlene.

Spoznali so, da je mogoče zaradi nedorečene slovenske zakonodaje imeti delavce na razpolago kar 24 ur na dan in ne 40 ur na teden oziroma kot je veljalo v časih, ko so delali naši starši: 8 ur dela, 8 ur počitka in 8 ur spanja.

V povprečju dela slovenski prodajalec 45 ur na teden. Samo v 39 podjetjih je bilo, na podlagi naših podatkov, v letu 2016 izvršenih 1.300.000 presežnih in izplačanih ur v okviru neenakomernega delovnega časa. Nikogar ne zanima, da so vrtci odprti le do 16. oziroma 17. ure in sicer od ponedeljka do petke. Nikogar ne zanima, da ob vikendih ni rednih avtobusnih linij in nenazadnje nikogar ne zanima, da so tudi prodajalke mame in prodajalci očetje.

Bolj kot očitno je, da v slovenski trgovini primanjkuje na tisoče delavcev. Vendar, to ni problem delodajalcev ampak očitno le Sindikata delavcev trgovine Slovenije in na žalost nemočne inšpekcije za delo.

Republika Slovenija je ratificirala evropsko direktivo št. 2000/34/EC, kakor tudi evropsko socialno listino, v kateri naj bi imeli delavci pravico do minimalnega tedenskega počitka, praviloma ob nedeljah. Torej, po evropski socialni listini naj bi bil dan počitka v tednu praviloma tisti, na katerega delavci po tradiciji, ne delajo. V SLOVENIJI JE TO NEDELJA.

O prepovedi dela ob nedeljah smo se državljani Republike Slovenije že odločali v septembra leta 2003 na predhodnem zakonodajnem referendumu in sicer smo takrat podprli referendumsko vprašanje, ki je glasilo: Ali ste zato, da se v predlogu sprememb zakona o trgovini določi, da so prodajalne za nujne življenjske artikle odprte največ 10 nedelj v letu razen bencinskih servisov, prodajaln v bolnišnicah, hotelih na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah, z omejeno površino, ki so lahko odprte brez omejitev.

Državljanke in državljani Republike Slovenije so takrat podprli zahteve prodajalk in prodajalcev, da se nedeljsko delo ukine, vendar je Državni zbor na podlagi takratne zakonodaje izigral voljo državljanov Slovenije in ni upošteval referendumske volje ljudi. Sedaj, po 14 letih se ponovno na nas obrača vedno več ljudi in nas poziva, da dosežemo zaprtje prodajaln ob nedeljah, s čimer bi zaposlenim v dejavnosti trgovine omogočili človeka dostojno življenje in zakonsko določen počitek. Zaradi spremenjene zakonodaje (potrditev referenduma je sedaj za državo obvezujoče) je onemogočeno ponovno izigravanje, zato smo prepričani, da bodo tokrat naša prizadevanja obrodila sadove.

Z namenom usmeritve pri ureditvi te problematike in naših nadaljnjih aktivnosti, se z dvema vprašanjema, ki opredeljujeta ureditev te problematike, obračamo na državljane RS s prošnjo, da s klikom na kratko anketo odgovorite in izrazite vaše mnenje o delu ob nedeljah in sicer:

1. Ali ste zato, da so prodajalne ob nedeljah zaprte?

2. Ali ste zato, da se v predlogu sprememb zakona o trgovini določi, da so prodajalne za nujne življenjske artikle odprte največ 10 nedelj v letu razen bencinskih servisov, prodajaln v bolnišnicah, hotelih na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah, z omejeno površino, ki so lahko odprte brez omejitev.

Generalni sekretar

       Ladi Rožič

 

 

povracilo

Pobuda za izplačilo 13. plače

V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije (ZSSS) in Trgovinski zbornici Slovenije smo si več let prizadevali za manjšo obdavčitev božičnice oziroma 13. plače, kar nam je z zadnjo spremembo dohodninske zakonodaje tudi uspelo. Takšna davčna razbremenitev pomeni, da bodo zaposleni konec leta lahko prejeli nagrade, ki bodo višje v neto znesku.

Spremembe Zakona o dohodnini (ZDoh-2R) veljajo in so se začele uporabljati od 1.1.2017 dalje. Sprememba zakona pravi, da se del plače za poslovno uspešnost po ZDR-1, izplačana enkrat v koledarskem letu, ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 70% povprečne mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji.

Tako bodo zaposleni pri izplačilu 13. plače ali kako drugače imenovane nagrade za poslovno uspešnost enkrat letno, plačali zgolj prispevke za socialno varnost, znesek do 70% povprečne mesečne plače zaposlenih v RS pa je oproščen plačila dohodnine.

Zato Sindikat delavcev trgovine Slovenije poziva, da v skladu z določili Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije in sprejetimi kriteriji za ugotavljanje dela plač iz naslova uspešnosti poslovanja v podjetjih, v novembru in decembru 2017 zagotovite izplačilo dela plače iz naslova uspešnosti poslovanja (13. plača, plača iz naslova uspešnosti poslovanja družbe).

Sindikat delavcev trgovine Slovenije prav tako poziva, da najkasneje v mesecu decembru 2017 zagotovite izplačilo »božičnice« v vseh primerih, ko je to določeno s kolektivno pogodbo ali s posebnim dogovorom med sindikatom in vodstvom družbe.

 

Generalni sekretar                                                                                       Predsednica

     Ladi Rožič                                                                                             Vesna Stojanovič

 

VELIK USPEH ZSSS – ODPRAVA ANOMALIJ PRI DOHODNINI

 

dohodnina 

V ZSSS smo po več letnem prizadevanjih letos z novo mini davčno reformo, uspeli odpraviti anomalijo pri dohodninskih olajšavah za najnižje dohodke, na katero so opozarjali tudi mnogi sindikalisti na terenu.

KAJ SE V BISTVU SPREMINJA?

Z določilom, ki bo začelo veljati z januarjem 2018 se spreminja nepravična ureditev, ki je prizadela veliko zaposlenih. Na primer: delavec, ki je za las presegel mejo za upravičenost do višje olajšave, npr. tudi ob povišanju bruto plače za 1 EURO je prejel kar 20 EUR neto nižjo plačo!

Ministrstvo za finance smo več let pozivali k spremembi in odpravi te anomalije med drugim tudi v času kampanje za spremembo definicije minimalne plače in v pogajanjih ob mini davčnih reformah, lansko leto in letos. Opozarjali smo, da lahko zaradi izločitve dodatkov iz minimalne plače delavci prejemajo celo manjšo neto plačo kot pred izločitvijo. Sedaj pa nam je uspelo – formula za izračun je popravljena in sicer tako, da »stopnic« med olajšavami ni več, olajšave pa so nastavljene linearno.

Primer (minimalna plača iz leta 2016):

Posameznik, ki je zaposlen v dejavnosti trgovine, ki določa regres za letni dopust v višini 910 EUR, ob dodatku za nedeljsko, praznično ali nočno delo v višini 39 EUR bruto na mesec, ne bo več upravičen do najvišje olajšave, ampak srednje v višini 368,22 EUR, njegova neto plača na mesečni ravni pa bo kljub izločitvi dodatka za nedeljsko, praznično ali nočno delo iz minimalne plače (in višji bruto plači za 39 EUR, torej pri 829,73 EUR na mesec!!) znašala manj kot pred izločitvijo dodatka in sicer le 601,86 EUR.

Primer2:

V tabeli 1 je prikazana razlika, ki nastane zaradi tega, ker posameznik ni več upravičen do najvišje olajšave (543,32 EUR) ampak le do srednje (368,22 EUR). Pri enem euru višji bruto plači (829,70 EUR namesto 828,70 EUR) se njegova akontacija dohodnine, zaradi tega ker mu najvišja olajšava več ne pripada poveča kar za 28,14 EUR, njegova neto plača v višini 601,84 EUR pa je še celo nižja od tiste, ki bi jo prejel, če se mu dodatki ne bi izločili in bi prejel 790,73 EUR bruto (604,35 EUR neto).

 Tabela 1: Primer izračuna

BRUTO PLAČA

 

828,70

829,70

- prispevki za socialno varnost zaposlenega (22,1%)

0,221

 

183,14

183,36

- olajšave

 

543,32

368,22

=DAVČNA OSNOVA

 

102,24

278,12

                    2.

 

16%

16,36

44,50

Skupaj akontacija dohodnine

16,36

44,50

NETO PLAČA

 

 

629,20

601,84

 Vir: ZSSS, lastni preračuni.

Taka obravnava delavcev je največji problem v Sloveniji, saj je sistem postavljen destimulativno za delo. Tako se delavcem veliko bolj splača ne-delati, saj je zaradi povečanega obsega dela in večje bruto plače njihova neto plača celo nižja kot če bi prejemali le bruto minimalno plačo, dela pa ne bi opravljali v neugodnem delovnem času. Tu pa sploh ne govorimo o ostalih dohodkih, ki jih še lahko prejmejo delavci in se vštevajo davčno osnovo (npr. katastrski dohodki).

Ob tej priložnosti bi vas radi tudi obvestili, da nas čakajo v prihodnje nove bitke na področju davkov in prispevkov.  Ministrstvo za finance se namreč priklanja »OECD«, ki želi v svojem neoliberalnem duhu poseči v delavske pravice. Na MF govorijo že o tem, da bi ukinili neobdavčene zneske za prehrano in prevoz na delo. Funkcionarji ministrstva so nas kot člane strokovne skupine MF opozorili, da nobena druga država nima »neobdavčenih zneskov prehrane in prevoza na delo in z dela«, in da bodo pripravili preračune na to temo. Ob tem pa sploh ne govorijo o spremembah plačnega modela! Torej, zopet nepoznavanje sistema in želja po nižanju pravic delavcev. Prav tako želijo spremeniti sistem olajšav za vzdrževane družinske člane, saj te proračunu odnesejo 300 mio eur! Na to izjavo smo ostro odreagirali, saj kot sindikat na take pavšalne predloge ne moremo pristajati. Ti predlogi pomenijo bistveno zmanjšanje pravic zaposlenih in v kolikor bi se ti trendi nadaljevali bi bili sindikati prisiljeni v množične demonstracije.

V ZSSS smo tudi zahtevali, da se ponovno prizna sindikalna članarina kot davčna olajšava. Vendar pa imajo tudi tokrat na MF enake izgovore kot do sedaj (tehnologija tega še ne omogoča, na voljo imate 0,5 % konec leta). Po našem prepričanju pa je sedaj pravi čas za te spremembe, sploh glede na to, da se povečujejo olajšave za študentsko delo in da bi se sindikalna članarina lahko uredila na enak način kot je urejena ureditev olajšav v primeru uveljavljanja vzdrževanih družinskih članov (vsak sam sporoči in prijavi na FURS). Kar naenkrat se pozablja, da je bila sindikalna članarina posebna olajšava do ministrovanja gospoda Bajuka (2006), saj je bila potrebna kot dokazilo v pristopnih pogajanjih za EU, da se na ta način krepi zgleden socialni dialog. Ko so nas sprejeli v druščino EU, so nam pravico do plačila socialnega dialoga odrekli in jo namenjajo vsem društvom v državi.

In za konec, ob bok temu, da se stalno premišljuje o dodatnih obremenitvah plač z dodatnimi prispevki.

Ne morejo venomer na plečih delavcev in račun njihovih plač reševati težav zdravstvene blagajne, pokojninske blagajne, bank in ostalega v tej državi. Analize tudi kažejo, da največji del obremenitve pri plačah predstavljajo socialni prispevki, ne pa dohodnina in da je večji del bremena pri socialnih prispevkih na plečih delavcev in ne delodajalcev.

Ne glede na to da je OECD povsem neoliberalna inštitucija so tudi oni v svojem poročilu, pokazali, da struktura davčnega primeža, pri samski osebi s povprečno plačo v Sloveniji odstopa navzdol pri dohodnini in prispevkih za socialno varnost delodajalca ter močno odstopa navzgor pri prispevkih za socialno varnost delojemalca v primerjavi s povprečjem držav članic OECD. Največji delež k davčnemu primežu v Sloveniji tako prispevajo prispevki za socialno varnost (Slovenija: 77 % in OECD: 62 %), ne dohodnina. Gledano samo obremenitev z dohodnino se Slovenija v letu 2016 uvršča na 26. mesto med 35 državami OECD. V stroških dela, pomenijo torej prispevki za socialno varnost pri delojemalcu 19 % in delodajalcu 13,9 %, medtem ko dohodnina le 9,8 % (davčni primež skupaj znaša 42,7 %). Za primerjavo − pri taki osebi v državah članicah OECD davčni primež znaša 36 %, od tega prispevki za socialno varnost 22,6 % (prispevki delodajalca 14,4 % in prispevki delojemalca 8,2 %) in dohodnina 13,5 %.

 

Pripravila:

mag. Andreja Poje, univ. dipl. ekon.

Izvršna sekretarka za ekonomsko področje

in enake možnosti ZSSS

 

Kontakt z nami

Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS)
Naslov: Dalmatinova ulica 4, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 / 43 41 253
Fax:01/ 43 27 094
Email: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Davčna številka: SI 60310146
Matična številka: 5380901
Spletna stran: http://www.sindikat-sdts.si

Prijava na novice

Prijavite se na novice

Za pravilno delovanje strani uporabljamo piškotke Podrobne informacije..

Sprejemam piškotke.

x