Sobota 18 November 2017
Prijava Registracija

Prijavi se na spletno stran

Uporabnik ime *
Geslo *
Zapomni si me

Registracija v spletno stran

Polja označena z (*) morajo biti izpolnjena.
Ime *
Uporabnik ime *
Geslo *
potrdi geslo *
E-naslov *
potrdi E-naslov *
Captcha *

delov

Datum: 6.9.2017

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Nekaj povsem normalnega in za določene sloje v naši družbi povsem razumljivega je, da so prodajalne odprte 24 ur na dan od ponedeljka do vključno nedelje. Ljudje postajamo čedalje bolj sebični in se oziramo le za lastnimi ugodnostmi. Ne oziramo se na težave soljudi, tako dolgo, dokler to ne prizadene nas.

Odpiralni čas v trgovinah je povsem brez omejitev, še celo več, nove trgovske verige, ki prihajajo iz držav, kjer je delo ob nedeljah prepovedano, prakso nedeljskega dela širijo tudi na neživilski program.

Kako je z zaposlenimi in ali jim je omogočen zakonsko dovoljeni počitek, ali so primerno plačani, pa ne zanima nikogar. Zato delo v trgovini postaja človeka nevredno. Delodajalcem in Cerarjevi vladi je uspelo povsem razvrednotiti poklic prodajalec, v bistvu so z deregulacijo poklica uspeli razvrednotiti znanje in spretnosti v enem od najstarejših poklicev na svetu. Vse normalne države imajo poklic prodajalec certificiran, če že ne reguliran, pri nas pa gremo po poti popolnega neoliberalizma. Da pa to ob nesprejemljivi in izredno nizki ceni dela za ta poklic ni dovolj, so pohlepni lastniki trgovskih verig poiskali še zadnjo možnost, kako si popolnoma podrediti zaposlene.

Spoznali so, da je mogoče zaradi nedorečene slovenske zakonodaje imeti delavce na razpolago kar 24 ur na dan in ne 40 ur na teden oziroma kot je veljalo v časih, ko so delali naši starši: 8 ur dela, 8 ur počitka in 8 ur spanja.

V povprečju dela slovenski prodajalec 45 ur na teden. Samo v 39 podjetjih je bilo, na podlagi naših podatkov, v letu 2016 izvršenih 1.300.000 presežnih in izplačanih ur v okviru neenakomernega delovnega časa. Nikogar ne zanima, da so vrtci odprti le do 16. oziroma 17. ure in sicer od ponedeljka do petke. Nikogar ne zanima, da ob vikendih ni rednih avtobusnih linij in nenazadnje nikogar ne zanima, da so tudi prodajalke mame in prodajalci očetje.

Bolj kot očitno je, da v slovenski trgovini primanjkuje na tisoče delavcev. Vendar, to ni problem delodajalcev ampak očitno le Sindikata delavcev trgovine Slovenije in na žalost nemočne inšpekcije za delo.

Republika Slovenija je ratificirala evropsko direktivo št. 2000/34/EC, kakor tudi evropsko socialno listino, v kateri naj bi imeli delavci pravico do minimalnega tedenskega počitka, praviloma ob nedeljah. Torej, po evropski socialni listini naj bi bil dan počitka v tednu praviloma tisti, na katerega delavci po tradiciji, ne delajo. V SLOVENIJI JE TO NEDELJA.

O prepovedi dela ob nedeljah smo se državljani Republike Slovenije že odločali v septembra leta 2003 na predhodnem zakonodajnem referendumu in sicer smo takrat podprli referendumsko vprašanje, ki je glasilo: Ali ste zato, da se v predlogu sprememb zakona o trgovini določi, da so prodajalne za nujne življenjske artikle odprte največ 10 nedelj v letu razen bencinskih servisov, prodajaln v bolnišnicah, hotelih na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah, z omejeno površino, ki so lahko odprte brez omejitev.

Državljanke in državljani Republike Slovenije so takrat podprli zahteve prodajalk in prodajalcev, da se nedeljsko delo ukine, vendar je Državni zbor na podlagi takratne zakonodaje izigral voljo državljanov Slovenije in ni upošteval referendumske volje ljudi. Sedaj, po 14 letih se ponovno na nas obrača vedno več ljudi in nas poziva, da dosežemo zaprtje prodajaln ob nedeljah, s čimer bi zaposlenim v dejavnosti trgovine omogočili človeka dostojno življenje in zakonsko določen počitek. Zaradi spremenjene zakonodaje (potrditev referenduma je sedaj za državo obvezujoče) je onemogočeno ponovno izigravanje, zato smo prepričani, da bodo tokrat naša prizadevanja obrodila sadove.

Z namenom usmeritve pri ureditvi te problematike in naših nadaljnjih aktivnosti, se z dvema vprašanjema, ki opredeljujeta ureditev te problematike, obračamo na državljane RS s prošnjo, da s klikom na kratko anketo odgovorite in izrazite vaše mnenje o delu ob nedeljah in sicer:

1. Ali ste zato, da so prodajalne ob nedeljah zaprte?

2. Ali ste zato, da se v predlogu sprememb zakona o trgovini določi, da so prodajalne za nujne življenjske artikle odprte največ 10 nedelj v letu razen bencinskih servisov, prodajaln v bolnišnicah, hotelih na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah, z omejeno površino, ki so lahko odprte brez omejitev.

Generalni sekretar

       Ladi Rožič

 

 

VELIK USPEH ZSSS – ODPRAVA ANOMALIJ PRI DOHODNINI

 

dohodnina 

V ZSSS smo po več letnem prizadevanjih letos z novo mini davčno reformo, uspeli odpraviti anomalijo pri dohodninskih olajšavah za najnižje dohodke, na katero so opozarjali tudi mnogi sindikalisti na terenu.

KAJ SE V BISTVU SPREMINJA?

Z določilom, ki bo začelo veljati z januarjem 2018 se spreminja nepravična ureditev, ki je prizadela veliko zaposlenih. Na primer: delavec, ki je za las presegel mejo za upravičenost do višje olajšave, npr. tudi ob povišanju bruto plače za 1 EURO je prejel kar 20 EUR neto nižjo plačo!

Ministrstvo za finance smo več let pozivali k spremembi in odpravi te anomalije med drugim tudi v času kampanje za spremembo definicije minimalne plače in v pogajanjih ob mini davčnih reformah, lansko leto in letos. Opozarjali smo, da lahko zaradi izločitve dodatkov iz minimalne plače delavci prejemajo celo manjšo neto plačo kot pred izločitvijo. Sedaj pa nam je uspelo – formula za izračun je popravljena in sicer tako, da »stopnic« med olajšavami ni več, olajšave pa so nastavljene linearno.

Primer (minimalna plača iz leta 2016):

Posameznik, ki je zaposlen v dejavnosti trgovine, ki določa regres za letni dopust v višini 910 EUR, ob dodatku za nedeljsko, praznično ali nočno delo v višini 39 EUR bruto na mesec, ne bo več upravičen do najvišje olajšave, ampak srednje v višini 368,22 EUR, njegova neto plača na mesečni ravni pa bo kljub izločitvi dodatka za nedeljsko, praznično ali nočno delo iz minimalne plače (in višji bruto plači za 39 EUR, torej pri 829,73 EUR na mesec!!) znašala manj kot pred izločitvijo dodatka in sicer le 601,86 EUR.

Primer2:

V tabeli 1 je prikazana razlika, ki nastane zaradi tega, ker posameznik ni več upravičen do najvišje olajšave (543,32 EUR) ampak le do srednje (368,22 EUR). Pri enem euru višji bruto plači (829,70 EUR namesto 828,70 EUR) se njegova akontacija dohodnine, zaradi tega ker mu najvišja olajšava več ne pripada poveča kar za 28,14 EUR, njegova neto plača v višini 601,84 EUR pa je še celo nižja od tiste, ki bi jo prejel, če se mu dodatki ne bi izločili in bi prejel 790,73 EUR bruto (604,35 EUR neto).

 Tabela 1: Primer izračuna

BRUTO PLAČA

 

828,70

829,70

- prispevki za socialno varnost zaposlenega (22,1%)

0,221

 

183,14

183,36

- olajšave

 

543,32

368,22

=DAVČNA OSNOVA

 

102,24

278,12

                    2.

 

16%

16,36

44,50

Skupaj akontacija dohodnine

16,36

44,50

NETO PLAČA

 

 

629,20

601,84

 Vir: ZSSS, lastni preračuni.

Taka obravnava delavcev je največji problem v Sloveniji, saj je sistem postavljen destimulativno za delo. Tako se delavcem veliko bolj splača ne-delati, saj je zaradi povečanega obsega dela in večje bruto plače njihova neto plača celo nižja kot če bi prejemali le bruto minimalno plačo, dela pa ne bi opravljali v neugodnem delovnem času. Tu pa sploh ne govorimo o ostalih dohodkih, ki jih še lahko prejmejo delavci in se vštevajo davčno osnovo (npr. katastrski dohodki).

Ob tej priložnosti bi vas radi tudi obvestili, da nas čakajo v prihodnje nove bitke na področju davkov in prispevkov.  Ministrstvo za finance se namreč priklanja »OECD«, ki želi v svojem neoliberalnem duhu poseči v delavske pravice. Na MF govorijo že o tem, da bi ukinili neobdavčene zneske za prehrano in prevoz na delo. Funkcionarji ministrstva so nas kot člane strokovne skupine MF opozorili, da nobena druga država nima »neobdavčenih zneskov prehrane in prevoza na delo in z dela«, in da bodo pripravili preračune na to temo. Ob tem pa sploh ne govorijo o spremembah plačnega modela! Torej, zopet nepoznavanje sistema in želja po nižanju pravic delavcev. Prav tako želijo spremeniti sistem olajšav za vzdrževane družinske člane, saj te proračunu odnesejo 300 mio eur! Na to izjavo smo ostro odreagirali, saj kot sindikat na take pavšalne predloge ne moremo pristajati. Ti predlogi pomenijo bistveno zmanjšanje pravic zaposlenih in v kolikor bi se ti trendi nadaljevali bi bili sindikati prisiljeni v množične demonstracije.

V ZSSS smo tudi zahtevali, da se ponovno prizna sindikalna članarina kot davčna olajšava. Vendar pa imajo tudi tokrat na MF enake izgovore kot do sedaj (tehnologija tega še ne omogoča, na voljo imate 0,5 % konec leta). Po našem prepričanju pa je sedaj pravi čas za te spremembe, sploh glede na to, da se povečujejo olajšave za študentsko delo in da bi se sindikalna članarina lahko uredila na enak način kot je urejena ureditev olajšav v primeru uveljavljanja vzdrževanih družinskih članov (vsak sam sporoči in prijavi na FURS). Kar naenkrat se pozablja, da je bila sindikalna članarina posebna olajšava do ministrovanja gospoda Bajuka (2006), saj je bila potrebna kot dokazilo v pristopnih pogajanjih za EU, da se na ta način krepi zgleden socialni dialog. Ko so nas sprejeli v druščino EU, so nam pravico do plačila socialnega dialoga odrekli in jo namenjajo vsem društvom v državi.

In za konec, ob bok temu, da se stalno premišljuje o dodatnih obremenitvah plač z dodatnimi prispevki.

Ne morejo venomer na plečih delavcev in račun njihovih plač reševati težav zdravstvene blagajne, pokojninske blagajne, bank in ostalega v tej državi. Analize tudi kažejo, da največji del obremenitve pri plačah predstavljajo socialni prispevki, ne pa dohodnina in da je večji del bremena pri socialnih prispevkih na plečih delavcev in ne delodajalcev.

Ne glede na to da je OECD povsem neoliberalna inštitucija so tudi oni v svojem poročilu, pokazali, da struktura davčnega primeža, pri samski osebi s povprečno plačo v Sloveniji odstopa navzdol pri dohodnini in prispevkih za socialno varnost delodajalca ter močno odstopa navzgor pri prispevkih za socialno varnost delojemalca v primerjavi s povprečjem držav članic OECD. Največji delež k davčnemu primežu v Sloveniji tako prispevajo prispevki za socialno varnost (Slovenija: 77 % in OECD: 62 %), ne dohodnina. Gledano samo obremenitev z dohodnino se Slovenija v letu 2016 uvršča na 26. mesto med 35 državami OECD. V stroških dela, pomenijo torej prispevki za socialno varnost pri delojemalcu 19 % in delodajalcu 13,9 %, medtem ko dohodnina le 9,8 % (davčni primež skupaj znaša 42,7 %). Za primerjavo − pri taki osebi v državah članicah OECD davčni primež znaša 36 %, od tega prispevki za socialno varnost 22,6 % (prispevki delodajalca 14,4 % in prispevki delojemalca 8,2 %) in dohodnina 13,5 %.

 

Pripravila:

mag. Andreja Poje, univ. dipl. ekon.

Izvršna sekretarka za ekonomsko področje

in enake možnosti ZSSS

 

 

podpisovanje-pogodbe

 

Sindikat delavcev trgovine Slovenije je že konec leta 2016 socialnim partnerjem na strani delodajalcev, torej Trgovinski zbornici Slovenije, Združenju delodajalcev Slovenije ter Gospodarski zbornici Slovenije, posredoval predlog za povišanje najnižjih osnovnih plač (NOP) določenih v Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije.

 

V pogajanjih, ki so bila dolgotrajna in zahtevna smo kljub nesoglasjem uspeli doseči dogovor ter podpisali aneks h kolektivni pogodbi, na podlagi katerega se bodo NOP za I., II. in III. tarifni razred, ki so bile določene s KPDTS dne 24. marca 2014 s 1. 9. 2017 povišale za 8,0 %. Najnižje osnovne plače (NOP) za IV., V., VI in VII. tarifni razred, ki so bile določene s KPDTS dne 24. marca 2014 pa se povišajo za 5,0 % in sicer na način, da se s 1. 9. 2017 povišajo za 2,5 % in s 1. 3. 2018 za 2,5 %.


Hkrati smo skladno s KPDTS uskladili tudi višino povračil stroška za prehrano na delu in sicer le ta od 1.7.2017 dalje znaša 4,30 €.


Aneks objavljamo v prilogi.

Attachments:
Download this file (Aneks h Kolektivni pogodbi za trgovino - 10.7.2017.pdf)Aneks h Kolektivni pogodbi za trgovino - 10.7.2017.pdf[ ]854 Kb231 Downloads

index

V priponki objavljamo članek v zvezi z dokupom pokojninske dobe.

 

Holidays

Po izteku razpisnega obdobja za člane SDTS v počitniških enotah SDTS objavljamo na dan 20. 6. 2017 proste (nezasedene) termine v času šolskih počitnic (do meseca septembra). Ažurirane proste termine si lahko pogledate na zavihku Počitnice - rezervacija, po posameznih enotah (http://www.sindikat-sdts.si/pocitnice-rezervacija), kjer so razvidne tudi cene letovanja.

Prijavnico lahko oddate preko spletnega obrazca http://www.sindikat-sdts.si/pocitnice-rezervacija ali po navadni pošti z obrazcem, ki ga objavljamo v prilogi.

Letovanje oddajamo za najmanj 3 nočitve.


Čateške toplice

9.7. – 15.7.2017

29.7. – 6.8.2017

6.8. – 13.8.2017

13.8. – 20.8.2017

27.8. – 3.9.2017

 


Fiesa - prikolica

8.7. – 15.7.2017

26.8. – 2.9.2017


Novigrad

26.8. – 2.9.2017


Bohinjska Bistrica

2.7. – 9.7.2017

16.7. – 23.7.2017

16.8. – 21.8.2017

25.8. – 3.9.2017


Prekmurska vas

9.7. – 16.7.2017

30.7. – 6.8.2017

6.8. – 13.8.2017

13.8. – 20.8.2017

20.8. – 27.8.2017

27.8. – 3.9.2017


Terme Vivat

2.7. – 9.7.2017

9.7. – 16.7.2017

23.7. – 30.7.2017

30.7. – 6.8.2017

6.8. – 13.8.2017

27.8. – 3.9.2017

Attachments:
Download this file (prijavnica-letovanje.pdf)prijavnica-letovanje.pdf[ ]108 Kb57 Downloads

Kontakt z nami

Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS)
Naslov: Dalmatinova ulica 4, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 / 43 41 253
Fax:01/ 43 27 094
Email: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Davčna številka: SI 60310146
Matična številka: 5380901
Spletna stran: http://www.sindikat-sdts.si

Prijava na novice

Prijavite se na novice

Za pravilno delovanje strani uporabljamo piškotke Podrobne informacije..

Sprejemam piškotke.

x