Torek 14 Julij 2020

 

Odpoved 9. redne seje Odbora za gospodarstvo je napad na sindikalni boj za delavske pravice

 

Državni zbor je včeraj odpovedal 9. sejo Odbora za gospodarstvo, ki je bila sklicana za danes, 30. 6. 2020 (odpoved). Glavna točka dnevnega reda seje je bila druga obravnava predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini (ZT-1B) (več). Sindikat delavcev trgovine Slovenije to potezo razume kot politično izogibanje odgovornosti do delavskega razreda v trgovinski dejavnosti in beg politike pred voljo javnosti ter nenazadnje voljo zaposlenih v trgovini. Kljub spodbudni in pohvalni vladni odločitvi, da trgovine danes, v času gospodarskega okrevanja po Covid-19 krizi, ostajajo ob nedeljah zaprte, pa se določeni politiki do te problematike obnašajo neodgovorno. Z amandmaji želijo razširiti izjeme in posledično razvrednotiti predlog zakona, ki v trenutni obliki izkazuje voljo ljudstva. Zaposleni v trgovini so vse od pričetka aktualne Covid-19 krize nosili težka delovna bremena, a so kljub temu zagotavljali nemoteno oskrbo prebivalstva. Delovne razmere v trgovini so se v zadnjih mesecih izrazito zaostrile, delavci poročajo o izčrpanosti. Ob tem se zdi, da njihova poročanja s strani odločevalcev ostajajo neslišana, medtem ko je podpora javnosti neomajna in trdno na strani zaprtja trgovin ob nedeljah.

Se politika boji sindikalnih argumentov za nedeljsko zaprtje trgovin?

Kdo se spreneveda?

Javnost je že večkrat izrazila podporo zaprtju trgovin ob nedeljah, prvič na referendumu leta 2003, pred kratkim pa tudi s številnimi javnimi objavami in celo v raziskavi neodvisne medijske hiše Siol.net (več). Kljub temu je bil interes kapitala vselej močnejši, politika pa ni izkazala dovolj interesa, da bi udejanjila voljo ljudstva. Ob nizanju argumentov se torej porodi vprašanje, kdo se spreneveda in zakaj je bila odpovedana 9. seja Odbora za gospodarstvo, ki naj bi naslovila prav ta vprašanja?

Poslano Državnemu zboru RS in Vladi Republike Slovenije ter v vednost Državnemu svetu RS, Trgovinski zbornici Slovenije, pristojnim delodajalcem, zainteresirani javnosti in medijem.

 

 

Generalni sekretar

Ladi Rožič



[4] Redno zaposlenih v trgovinski dejavnosti primanjkuje. 188 delovnih mest v trgovini je oglaševanih na portalu Mojedelo.si (več), še več pa na portalu Zavoda RS za zaposlovanje (več). Nazadnje obiskano 29. 6. 2020.

[5] V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije (SDTS) smo s Centrom za družbene raziskave (CEDRA) v maju 2020 izvedli spletno anketo o mnenju delavk in delavcev v maloprodaji, ki razkriva, da kar 98 % vprašanih podpira zaprtje trgovin ob nedeljah. 95 % vprašanih podpira zaprtje trgovin ob nedeljah, četudi to pomeni manjši mesečni zaslužek, saj izjemno hude delovne obremenitve ne odtehta noben denar (več).

 

Ljubljana, 16. 06. 2020

Upravi Lidl Slovenija, d. o. o.


Spoštovani gospod direktor,

menimo, da vaš odgovor z dne 14. 5. 2020, s tem, ko se spotika ob posamezne izraze, resda sledi pravni črki, a popolnoma zgreši smisel našega poziva. Nismo pravnice, temveč delavke trgovine, ki smo v času pandemije vsak dan tvegale svoje zdravje, da smo kupcem zagotovile življenjske potrebščine. Da nas sedaj odvetniška pisarna, ki ste jo najeli, zviška odpravi s svojimi pravnimi akrobacijami, kaže na vaš odnos do nas, delavk, brez katerih ni ne vašega podjetja ne lepih služb v upravi.

Lidl Slovenija morda res nima predpisanih norm in časovnih okvirov, v katerih mora delavec izvesti določena dela, ima pa določeno ciljno storilnost, skladno s katero poslovodja določa število zaposlenih v poslovalnici glede na obseg prometa. Vendar ciljne storilnosti ne določajo poslovodje, ampak jo zahteva podjetje. Čeprav posamezna delavka nima določene norme, je celoten kolektiv delavk zadolžen za to, da je vse delo v poslovalnici opravljeno. Sklicevati se pri tem na odsotnost individualno določene norme, je navadno sprenevedanje, saj je s ciljno storilnostjo obseg dela določen na kolektiv in je s tem opredeljena tudi povprečna storilnost vsake delavke. Manjša obremenjenost posamezne delavke bi pomenila le še toliko večjo obremenjenost vseh ostalih. To smo imele v mislih, ko smo vam pisale o storilnosti.

S tem v zvezi lahko omenimo pošiljanje delavk z delovnega mesta pred zaključkom delovnega dne po urniku, ne da bi jim na urniku pisane ure priznali kot opravljene. To je po naših izkušnjah stalna praksa v Lidlovih poslovalnicah, ki jo morajo po navodilih nadrejenih izvajati poslovodje, čeprav je nezakonita. Delavki, ki jo poslovodja pošlje domov, četudi še ni opravila celotne delovne obveznosti, bi morale biti priznane ure po vnaprej določenem urniku, ne glede na dejansko opravljene ure. To pravi zakon. In to so minus ure, o katerih smo vam pisali.

V odgovoru na naš dopis v zvezi z enostranskim odrejanjem dopusta pa trdite, da se “letni dopust izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske potrebe.” Toda tako je po zakonu, medtem ko o odnosu, ki ga ima vaše podjetje, Lidl Slovenija, do nas, delavk, pričajo naše individualne pogodbe o zaposlitvi, kjer piše, da se “čas nastopa dopusta določa glede na potrebe poslovanja” in da se “po možnosti [...] upoštevajo želje delavca”. Torej, medtem ko slovenski zakon govori o upoštevanju možnosti in potreb delavca, nam vaše podjetje kar s pogodbo o zaposlitvi daje vedeti, da se moramo me prilagajati, vi pa se boste “po možnosti” usklajevali z nami.

Pozivamo vas, da v roku 8 delovnih dni preučite, koliko delavkam niste upoštevali opravljenih ur (in ste s tem prekršili predpise), ko so jih poslovodje v lovu za ciljno storilnostjo pošiljale domov še pred zaključkom njihovega vnaprej znanega urnika. Zahtevamo, da delavkam te ure priznate in nas o tem obvestite! Prav tako vas pozivamo, da z okrožnico v roku 8 delovnih dni regionalne vodje prodaje in poslovodje - in tudi pravno službo! - obvestite o vseh odstavkih 148. člena ZDR-1 in 33. člena kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine, iz katere izhaja, da morajo vsako spremembo prerazporeditve delovnega časa in s tem povezano spremembo urnika napovedati vsaj en dan vnaprej. Če pozivov in zahtev ne boste upoštevali, bomo prisiljeni uporabiti upravne in sodne postopke.

Prav tako vas ponovno pozivamo, da zmanjšajte zahtevano storilnost, saj s tem poslovodje silite v sporne prakse, ostale delavke pa izpostavljate stresu in zdravju škodljivim obremenitvam in naporom. Čas je, da se pričnete obnašati kot družini prijazno podjetje ter Lidlov delovni proces in okolje urejate v sodelovanju z delavkami in delavci.


Predsednica sindikata LIDL,                                                             Generalni sekretar SDTS,

Tjaša Kozole, l. r.                                                                                        Ladi Rožič

 

Datum: 11. 6. 2020

 

JAVNO PISMO

Naslovnik: Janez Janša, predsednik Vlade Republike Slovenije

 

Spoštovani predsednik Vlade Janez Janša,

v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije spoštujemo vaš poziv k socialnemu dialogu ob pomembnem vprašanju nedeljskega zaprtja trgovin. V tem oziru smo dne 5. 6. 2020 od Trgovinske zbornice Slovenije prejeli poziv k podpisu dogovora o vodenju socialnega dialoga v trgovinski dejavnosti, katerega namen je zaustavitev postopka sprejema sprememb Zakona o trgovini. Za Sindikat delavcev trgovine Slovenije predlog Trgovinske zbornice Slovenije ni sprejemljiv, saj nakazuje na to, da se na področju obratovalnega časa ne naredi nobena sprememba, temveč̌ predlaga, da bi se o tem vprašanju pogovarjali šele po šestih mesecih. Prav zato zahtevamo, da se postopek obravnave Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini (EPA: 1156-VIII – predlog zakona), ki ga je v parlamentarno proceduro vložila stranka Levica s prvopodpisanim Luko Mescem in ki predvideva spremembo 8. člena Zakona o trgovini (Ur. l. RS, št. 24/08 in 47/15), nadaljuje nemoteno.

Vprašanje obratovalnega časa trgovin, dela ob nedeljah in dela prostih dnevih že leta buri mnenje slovenske javnosti, a se Zakon o trgovini (ZT-1) v zadnjih 12 letih ni bistveno spremenil. Ob tem vas vljudno prosim, da nam obrazložite, kako je mogoče, da se rezultat referenduma o zaprtju trgovin ob nedeljah iz leta 2003 ni nikoli udejanjil? Zakaj v Sloveniji ne spoštujemo volje ljudstva, ampak podlegamo interesom kapitala?

V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije (SDTS) smo s Centrom za družbene raziskave (CEDRA) v maju 2020 izvedli spletno anketo o mnenju delavk in delavcev v maloprodaji, ki razkriva, da kar 98 % vprašanih podpira zaprtje trgovin ob nedeljah. 95 % vprašanih podpira zaprtje trgovin ob nedeljah, četudi to pomeni manjši mesečni zaslužek, saj izjemno hude delovne obremenitve ne odtehta noben denar.

Prav tako je potrebno razumeti, da upadu prometa v trgovinski dejavnosti primarno botruje upad prometa avtomobilske industrije, pri čemer so specializirane prodajalne z motornimi vozili ob nedeljah in praznikih že tradicionalno zaprte. Realni prihodek od prodaje živil se je v obdobju od januarja do aprila 2020 glede na enako obdobje leta 2019 pravzaprav povišal realno za 1,8 %. Potrošniki se danes normalno vračajo v trgovine in ob tem se ne pritožujejo nad zaprtimi trgovinami ob nedeljah. Kje torej leži resnica?

Prav tako so številni trgovci in trgovke zaradi zlorabe sistema neenakomerne razporeditve delovnega časa s strani delodajalcev primorani v delo, ki presega 40 ur na teden. Redno zaposlenih v trgovinski dejavnosti primanjkuje, zato delodajalci te nadomeščajo s študentskim delom in agencijskimi delavci. Delodajalci si na ta način zagotovijo spoštovanje zakonodaje, a za kakšno ceno in na čigav račun?

Poslano predsedniku Vlade Republike Slovenije Janezu Janšu in Vladi Republike Slovenije ter v vednost Državnemu zboru RS, Državnemu svetu RS, Trgovinski zbornici Slovenije, pristojnim delodajalcem, zainteresirani javnosti in medijem.

 

Generalni sekretar

Ladi Rožič

 

Upravi Lidl Slovenija d.o.o.


                                                                                         

Ljubljana, 12. 05. 2020

 

 

Zadeva: Poziv sindikata LIDL - uredite razmere v poslovalnicah

 

V teh čudnih časih, ko se svet sooča z mnogimi težavami, tudi delavke v Lidlu nismo izvzete. Covid-19 ogroža zdravje vseh. Nekatera podjetja so morala prekiniti z delom, spet druga se soočajo s specifičnimi dodatno obremenjujočimi zakonskimi določili in z izpadom prometa. Država se trudi gospodarstvu ponuditi roko solidarnosti z ukrepi, kot so oprostitev davkov in prispevkov, ponudbo plačanega čakanja na delo delavcem za delodajalce, ki se soočajo z začasno zmanjšano potrebo po delovni sili, plačano odsotnost za varstvo otrok, ki trenutno ne morejo v šole, v primeru okužbe pa država prevzema tudi odgovornost za plačilo delavčevega bolniškega staža, od prvega dne dalje.

 

V Lidlu se delavci trenutno soočamo z novimi obremenitvami, večjo nepredvidljivostjo in negotovostjo. Spremembe urnikov so še pogostejše, v marsikateri poslovalnici delavke in delavci kopičimo minus ure, nove sodelavke pa še težje in redkeje dobijo podaljšanje pogodbe o zaposlitvi. Obenem se povečujejo pritiski in zahteve na nas, ki smo ostale, naj v že tako omejenem času, ki nam je na voljo, opravimo še več dela.

 

Po novih zakonskih določilih in Lidlovih smernicah, moramo, poleg vseh rednih zadolžitev v trgovini, tudi razkuževati in s tem skrbeti tako za lastno kot tudi za varnost vseh kupcev. Blagajniški terminali naj bi se razkuževali po vsaki uporabi stranke, razkuževale naj bi se tudi vse ostale površine, s katerimi stranke pridejo v stik - blagajniški trakovi, odlagalni trakovi, lopatice pri kruhu, ročaji zamrzovalnih skrinj in še kaj bi se našlo. Tudi pri dopeki kruha se zahteve stopnjujejo. Zdaj moramo delavci določene artikle pakirati. Priprava desetih ali stotih paketkov embaliranih kajzeric, pšeničnih štručk in rogljičkov, je časovno zahtevno, drugega dela pa tudi ni nič manj. Na blagajni se je specifika dela spremenila, saj je obravnavanje strank z enako hitrostjo preprosto nemogoče. Že pri uporabi dvodelnih blagajniških odlagalnih predalčkov se zakomplicira, saj stranka ne sme pristopiti bližje blagajničarki, dokler predhodna ne odide. Nenazadnje, morajo tudi stranke ravnati družbeno odgovorno in med sabo držati fizično razdaljo. Tudi zlaganje artiklov na trak poteka počasneje, saj lahko artikle na trak zlaga le ena stranka naenkrat. A ker je vse več posameznikov z večjimi nakupi, je tempo nakupovanja še počasnejši in ne dosega običajne Lidlove hitrosti, zato tudi me ne dosegamo zahtevane hitrosti.

 

Na vseh delovnih pozicijah se od nas zahteva uporaba mask, po navodilih naj bi se te maske menjale vsaj vsake 3 ure, oziroma takrat, ko se navlažijo. Skoznje je oteženo dihanje, kar pripomore k vrtoglavici in utrujenosti delavcev. Pogosteje si moramo umivati in razkuževati roke. Tudi med zlaganjem blaga moramo strankam po najboljših močeh omogočati fizično distanco, torej, počakati, da se stranka umakne na primerno distanco preden smemo mimo, vse to pa tekom dneva vzame kar nekaj zelo dragocenih minut in oteži že tako zahteven delovni proces. S trenutnim številom delavk v večini poslovalnic ukrepi enostavno niso izvedljivi, s čimer je ogroženo zdravje vseh nas delavk, pa tudi strank in širše družbe. Ti ukrepi so nujni za varnost našega zdravja, zato nam jih Lidl kot delodajalec mora omogočiti. Trenutno stanje je nevarno tudi s strani morebitnih inšpekcijskih nadzorov, saj je dovolj že en obisk inšpektorja v civilu, za dokaze, da terminalov ne razkužujemo.

 

Zaradi vseh naštetih razlogov, pa še kakšnega več, ki se še ni prebil na seznam najbolj perečih, apeliramo na Vas, Lidl, da do nadaljnjega pri zahtevani storilnosti upoštevate trenutno specifiko dela. In sicer:

  1. Spustite zahtevano produktivnost.
  2. Na vsako izmeno dodate več delavcev, da bomo lahko nudili varno okolje strankam, zadostili zakonskim normativom in delovali družbeno odgovorno, saj je zajezitev bolezni odgovornost vseh nas.

 

Ta ukrep bi z večjim številom delavk in delavcev na vsaki izmeni hkrati rešil ali vsaj upočasnil nabiranje minus ur, ki si ga nihče med delavci ne želi. Tako bi lahko podaljšali pogodbe tudi novo zaposlenim delavkam, ki se jim pogodbe o zaposlitvi zdaj praviloma ne podaljšujejo. V poslovalnicah, kjer je delavk dovolj, bi namesto varnostnikov lahko Lidlove delavke kontrolirale uporabo mask pred vstopom v trgovino, s čimer bi razbremenile varnostnika, ki bi lahko opravljal delo, za katero je prvotno zaposlen.

 

Ravno zato si delavke in delavci želimo imeti besedo pri upravljanju z lastnim časom in delovnimi pogoji. Ne želimo, da se nas sili v izrabo letnega dopusta v časovnih obdobjih, ki jih določi Lidl, saj je dopust naša pravica, ki jo lahko porabimo za sprostitev in odhod na lepše in nikakor ne tako kot to poteka trenutno, ko zaradi izrednih razmer ne smemo nikamor.

 

Želimo, da se nam, delavkam in delavcem ponudi alternativa in možnost soodločanja: izbira med čakanjem na delo ali koriščenjem ur, pojasnilo, da lahko delavka z otroci koristi tudi nadomestilo za varstvo otrok. Varstvo otrok ni tabu, uporaba te pravice pa naj bo spoštovana. Del dialoga je lahko tudi pogovor o začasni izposoji delavke v drugo poslovalnico, ki je bolj kadrovsko bolj podhranjena, če se delavka s tem strinja. Seveda je tudi dopust odprta možnost, vendar naj bo izbira med zgornjimi možnostmi osebna individualna odločitev posameznika.

 

Pozivamo vas k takojšnjemu ukrepanju v zvezi z omenjenimi problematikami. O vseh nadaljnjih korakih nas obvestite.

 

Sindikat LIDL

Predsednica Tjaša Kozole, l. r.

 

Generalni sekretar SDTS

Ladi Rožič

 

 

Datum: 30. april 2020

 

Javna zahvala slovenski politiki ob podpori poslanice ob prazniku dela: Ladi Rožič, generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije

                                                                                                                

POBUDA ZA TRAJNO ZAPRTJE TRGOVIN OB NEDELJAH

Sindikat delavcev trgovine Slovenije je 28. aprila javno objavil svojo prvomajsko poslanico s pobudo za zaprtje trgovin ob nedeljah tudi v času po krizi COVID-19, saj smo minuli mesec kot narod že dokazali, da nedeljsko obiskovanje trgovin ni nujno potrebno, ampak ravno obratno. Poslanico so podprli v stranki Levica in napovedali, da bodo v parlamentarno proceduro vložili novelo zakona o trgovini. S to bodo predlagali, da trgovine tudi po koncu epidemije ob nedeljah in na dela proste dni ostanejo zaprte. Predlog je na Twitterju danes podprl tudi predsednik vlade Janez Janša.

  Twit

Sindikat delavcev trgovine Slovenije se ob tem zahvaljuje slovenski politiki za podporo. Verjamemo, da bomo skozi skupni dialog z vsemi socialnimi partnerji in ob podpori politike uspeli zagotoviti boljše delovne pogoje za vse slovenske trgovce in trgovke. Čaka nas težko obdobje ponovnega postavljanja gospodarstva na noge in oblikovanje nove realnosti življenja ob epidemiji COVID-19. Prav zato je danes pravi čas, da zgradimo zdrave temelje za delo v prihodnje, kjer bodo pravice delavcev postavljene na prvo mesto.

Naj bo to razmišljanje torej vabilo tudi vsem Slovenkam in Slovencem, da v prihajajočih prazničnih dneh namenite nekaj svoje pozornosti tudi tistim, ki svoje zdravje in čas tvegajo za nas. Poleg zdravstvenih delavcev so trgovke in trgovci izpostavljeni največjim tveganjem, zato spoštujmo njihove pravice in delo. Namesto množičnega kurjenja kresov in delavskih budnic pokažite letos solidarnost na sebi lasten način. S tem, ko boste tudi s svojimi dejanji podpirali zaprtje trgovin in trgovskih centrov ob nedeljah, boste zanje naredili veliko.

Prijetne prvomajske praznike voščim in ostanite zdravi še naprej.

 

Generalni sekretar

Ladi Rožič

 

Priloga:

  • Poslanica SDTS ob prazniku dela, 28. april 2020.

 

 

Attachments:
Download this file (SDTS_javna-zahvala-politiki_prvomajska_poslanica.pdf)SDTS_javna-zahvala-politiki_prvomajska_poslanica.pdf[ ]201 Kb31 Downloads
Download this file (SDTS_prvomajska_poslanica.pdf)SDTS_prvomajska_poslanica.pdf[ ]463 Kb68 Downloads

Kontakt z nami

Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS)
Naslov: Dalmatinova ulica 4, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 / 43 41 253
Fax:01/ 43 27 094
Email: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Davčna številka: SI 60310146
Matična številka: 5380901
Spletna stran: http://www.sindikat-sdts.si

Prijava na novice

Prijavite se na novice

Za pravilno delovanje strani uporabljamo piškotke Podrobne informacije..

Sprejemam piškotke.