Četrtek 14 December 2017
Prijava Registracija

Prijavi se na spletno stran

Uporabnik ime *
Geslo *
Zapomni si me

Registracija v spletno stran

Polja označena z (*) morajo biti izpolnjena.
Ime *
Uporabnik ime *
Geslo *
potrdi geslo *
E-naslov *
potrdi E-naslov *
Captcha *

Kaj je delovni čas in njegova evidenca

Delovni čas je vsak čas, ko je delavec fizično prisoten na delu, čas, ko je na razpolago delodajalcu in čas, ko aktivno opravlja svoje delo.  V delovni čas se všteva čas priprave na delo in čas zaključka dela (141. člen ZDR-1 in 25. člen KPDTS).

Delodajalec je dolžan sproti voditi evidenco o delovnem času in prisotnosti delavca na delu na način, da je iz nje razviden čas prihoda in odhoda iz dela, čas odmora med delom, opravičene odsotnosti delavca, mesečni saldo ur in podobno. Na zahtevo delavca je delodajalec dolžan izdati pisni izpis evidence delovnega časa in popraviti morebitne nepravilnosti (43. člen KPDTS).

Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine Slovenije -dalje KPDTS v 25. členu določa, da se v delovni čas všteva tudi čas priprave na delo, čas potreben za zaključek dela in čas inventur!

Čas, ki ga delavec porabi za pot iz ene poslovalnice v drugo (v primerih, ko je odrejen na delo v dve ali več poslovalnic) se šteje za delovni čas!


Evidenco o delovnem času mora delodajalec hraniti trajno. Delodajalec je dolžan delavcu vsak mesec izročiti plačilno listo iz katere izhaja tudi število dejansko opravljenih delovnih ur v mesecu (153. člen ZDR-1).

Preberite več: Kaj je delovni čas in njegova evidenca

Dogovor o delovnem času, polni ali krajši delovni čas in delovni teden

Delavec in delodajalec se v pogodbi o zaposlitvi dogovorita o trajanju delovnega časa. Polni delovni čas ne sme biti daljši kot povprečno 40 ur na teden. Z zakonom ali kolektivno pogodbo se lahko kot polni delovni čas določi delovni čas, ki je krajši od 40 ur, vendar najmanj 36 ur.

Pomembno je, da se delavec in delodajalec natančno dogovorita ali sklepata pogodbo za pet dnevni delovni teden, torej 8 ur na dan ali za šest dnevni delovni teden, torej 6 ur in 40 minut na dan.


Delavec in delodajalec se v pogodbi o zaposlitvi dogovorita o trajanju delovnega tedna (5 ali 6 dnevni delovni teden) in vrsti delovnega časa - dopoldansko ali popoldansko delo, delo v izmenah, deljen delovni čas in podobno.

Temeljna pravica delavca je, da delo opravlja v dogovorjenem delovnem času!


KPDTS v 26. členu določa, da se delo delavca razporedi praviloma na 5 ali 6 delovnih dni. Skladno z 148. členom ZDR pa velja da neenakomerno razporejen delovni čas ne sme biti razporejen na manj kot 4 dni v tednu!

Preberite več: Dogovor o delovnem času, polni ali krajši delovni čas in delovni teden

Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom

Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene tudi za delovni čas, krajši od polnega delovnega časa (35 ur in manj).

Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu sklepa pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, pri tem pa ohrani vse pravice iz socialnega zavarovanja in delovnega razmerja, kot ta bi delal polni delovni čas, če ni z zakonom določeno drugače. Delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, ima pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas in jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje, razen tistih, za katere zakon določa.

Preberite več: Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom

Planiranje, organizacija in razporejanje delovnega časa

Temeljna pravica delavca je, da opravlja delo v dogovorjenem delovnem času, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi!

Tako ZDR-1 kot KPDST v 26. členu nalagata delodajalcem, da planirajo delovni čas zaposlenih v letnem koledarju / letnem razporedu delovnega časa. Število delovnih dni se od leta do leta spreminja. V letu 2017 imamo 260 delovnih dni (upoštevani so tudi dela prosti dnevi), kar pomeni da moramo v primeru 40 urnega delovnega časa opraviti 2080 ur.

Število delovnih dni se v letu 2017 lahko spremeni glede na 4 ali 6 dnevni delovni teden, ne spremenijo pa se ure mesečne delovne obveze. V letnem koledarju ni dovoljeno planirati število ur, ki bi v povprečju presegle 40 ur na teden!


V letnem razporedu lahko delodajalec planira neenakomerno razporeditev delovnega časa (33. člen KPDTS) in to med koledarskim letom spremeni z uvedbo začasne prerazporeditve delovnega časa če to zahteva narava ali organizacija dela ali zaradi potreb uporabnikov.

Neenakomerno razporeditev delovnega časa delodajalec planirana v letnem koledarju!

Začasna prerazporeditev delovnega časa se ne planira.


V primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa ali začasne prerazporeditve delovnega časa tedenska delovna obveza delavca ne sme , skupaj z nadurami, znašati več kot 56 ur na teden! Dolžina odmora se v primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa določi sorazmerno dolžini dnevnega delovnega časa ( daljši ko je čas več je odmora! 154. člen ZDR-1) .

Neenakomerna razporeditev delovnega časa in začasna prerazporeditev delovnega časa sta izjemi IN NE PRAVILO kot to napačno razumejo in uporabljajo nekateri delodajalci!


Delodajalec na sme odrediti dela v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali drugimi predpisi.


Delodajalec sme odrediti delo v neenakomerni razporeditvi delovnega časa ali začasni prerazporeditvi delovnega časa le na podlagi PISNEGA soglasja delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let in starejšemu delavcu (delavec starejši od 55 let!).

Delodajalci morajo poleg navedenih omejitev upoštevati tudi zakonsko določene pravice delavcev do odmora in počitka.

Sindikat, svet delavcev oz. delavski zaupnik lahko zahteva, da ga delodajalec enkrat letno obvesti o izrabi delovnega časa, upoštevaje letni razpored, o opravljanju nadurnega dela oz. o začasni prerazporeditvi delovnega časa.


Preberite več: Planiranje, organizacija in razporejanje delovnega časa

Plačilo za delo v neenakomernem delovnem času ali začasno prerazporejene delovnem času

Delo v neenakomernem delovnem času (urna postavka) je v osnovi po vrednosti enaka, kot velja za delo v enakomerno organiziranem delovnem času. To v praksi razumemo ura za uro.

Dodatke, ki pripadajo delavcu zaradi dela v manj ugodnem delovnem času ( 68. člen KPDTS) ali dodatki, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu mora delodajalec (ne glede na način obračunavanja plače ) obračunati in izplačati za mesec, ko je bilo delo pod takšnimi pogoji dejansko opravljeno

V primeru »viška« ur na koncu referenčnega obdobja (praviloma ob zaključku koledarskega leta), ki med referenčnim obdobjem ni bil izrabljen oziroma delavci za te ure niso prejeli plačila mora delodajalec, ob plači za mesec , ki sledi zaključku referenčnega obdobja , delavcu obračunati in izplačati vse opravljene in neplačane ure (višek ur) v višini kot velja za nadure!

Tako imenovane minus ure, ki nastanejo iz razlogov na strani delodajalca ni dopustno prenašati v naslednje referenčno obdobje še manj pa za te ure enostransko posegati v letni dopust delavca!

Preberite več: Plačilo za delo v neenakomernem delovnem času ali začasno prerazporejene delovnem času

Pravice staršev in delovni čas

Delodajalcev ne sme odreči pravice do spremenjenega delanega časa delavca, če to zahteva delavec skladno z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.

Preberite več: Pravice staršev in delovni čas

Delo preko polnega delovnega časa ali nadurno delo

Nadurno delo se šteje kot izjema in se ga delavcu lahko naloži le pod pogojem , da dela ni možno opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev in v primerih, ki jih izrecno našteva zakon in KPDTS.

 

Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan , v primeru enakomerne razporeditve delovnega časa, lahko traja največ deset ur (144. člen ZDR).

 

Nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi preko letne časovne omejitve (8/20/170) vendar skupaj največ 230 ur na leto. V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca.

 

Prepoved nadurnega dela velja za delavke, v času nosečnosti in še eno leto po porodu, oziroma ves čas, ko doji otroka, delavce ( enemu od delavcev – staršev), ki ima hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, in ki živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo, ter na podlagi pisne pobude delavca tistim ki skrbijo za otroka do treh (3) let starosti.

Preberite več: Delo preko polnega delovnega časa ali nadurno delo

Delo ob nedeljah

Delodajalec mora z letnim razporedom delovnega časa določiti takšen razpored delovnega časa, da delavec praviloma ne bo razporejen na delovno obveznost več kot na dve (2) nedelji v mesecu, vendar ne več kot šestindvajset (26) nedelj v letu.

Delo ob nedeljah ni dovoljeno naložiti delavki, v času nosečnosti in še eno leto po porodu, oziroma ves čas, ko doji otroka.

Izjemoma, na podlagi izrecne pisne pobude delavca, sme delodajalec planirati in odrediti nadurno delo za:

  • delavce, ki skrbijo za otroka do treh (3) let starosti,
  • enemu od delavcev – staršev, ki ima hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, in ki živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo,
  • enemu od staršev, ki skrbi za predšolskega otroka od tretjega leta starosti dalje

in to tako, de ne bo razporejen na delovno obveznost več kot deset nedelj v posameznem koledarskem letu, pri čemer morata delovni nedelji posameznega delavca obvezno slediti najmanj dve prosti nedelji,

in to tako, de ne bo razporejen na delovno obveznost več kot deset nedelj v posameznem koledarskem letu, pri čemer morata delovni nedelji posameznega delavca obvezno slediti najmanj dve prosti nedelji.

Preberite več: Delo ob nedeljah

Delo ob dnevih, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi

Delodajalec mora organizirati delovni proces tako, da bodo delavci prosti najmanj 5 dni v letu, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi, praviloma 1. januarja, 1. maja, 1. novembra, 25. decembra in na velikonočno nedeljo.

Za ranljive kategorije delavec pa velja povsem enaka zaščita kot za delo ob nedeljah.

Če delavec dela na ostale, z zakonom določene proste delovne dni (razen 1. januarja, 1. maja, 1. novembra, 25. decembra in velikonočna nedelja) , mu je delodajalec dolžan omogočiti izrabo ur, opravljenih na ta dan, najkasneje v naslednjem mesecu ali mu je te ure dolžan izplačati.

Predstavljene omejitve dela ob dnevih, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi pa ne veljajo za :

  • delodajalce, katerim država s posebnimi predpisi zaradi javnega interesa predpiše obvezno opravljanje dejavnosti,
  • delodajalce, ki opravljajo javno gospodarsko službo ali tržno dejavnost na podlagi zakona, ki ureja področje energetike in za
  • za tiste delavce, ki delajo v okviru zaključenega proizvodnega procesa (priprava in izdelava hrane – pekarna, slaščičarna ipd.), povezanega z osnovno trgovinsko dejavnostjo.

Preberite več: Delo ob dnevih, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi

Delovni čas

Kontakt z nami

Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS)
Naslov: Dalmatinova ulica 4, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 / 43 41 253
Fax:01/ 43 27 094
Email: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Davčna številka: SI 60310146
Matična številka: 5380901
Spletna stran: http://www.sindikat-sdts.si

Prijava na novice

Prijavite se na novice

Za pravilno delovanje strani uporabljamo piškotke Podrobne informacije..

Sprejemam piškotke.