Sobota 18 November 2017
Prijava Registracija

Prijavi se na spletno stran

Uporabnik ime *
Geslo *
Zapomni si me

Registracija v spletno stran

Polja označena z (*) morajo biti izpolnjena.
Ime *
Uporabnik ime *
Geslo *
potrdi geslo *
E-naslov *
potrdi E-naslov *
Captcha *

 Na vaša vprašanja odgovarja Ladi Rožič, generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije.

Na vas se obračam, ker nisem dobil nikjer drugje teh odgovorov.

Delam namreč v trgovini in imamo izmensko delo s šest dnevnim delovnim tednom. Popoldansko in dopoldansko izmeno. Nedeljo delamo približno vsako drugo. Če začnem delati v ponedeljek delam cel teden, vključno z nedeljo in imam dela prosti dan šele naslednjo soboto. Se pravi delam 12 dni nepretrgoma. Ali je to v skladu z zakonom? Pa še to da če delam popoldne, delam do 20.15 in če delam drugi dan zjutraj začnem že ob 7.15.

Delodajalec sedaj zahteva da naj izkoristimo vsaj 80 procentov dopusta do konca leta in še to da ga decembra ne moremo vzeti. O tem nas je obvestil šele sedaj. Po zakonu naj bi ga lahko porabili do 30. julija prihodnje leto. Ali upravičeno zahteva to od nas?

Delodajalec mi stalno navaja da mi manjkajo ure. Od ponedeljka do petka delam od 7.15 do 14.00 če delam dopoldan in od 13.30 do 20.15 če delam popoldan. Ob sobotah od 7.45 do 14.00 zjutraj in popoldan od 14.00 do 20.15. In če delam nedeljo. ki se jo dela od 7.45 do 13.15 in jo potem koristim med tednom da mi konec meseca manjkajo ure. Ne dobim pa noben mesec nek pregled ur oz. neko tabelo, iz katere bi lahko sam razbral ali sem v minusu ali v plusu z urami. Mislim da mi je delodajalec to dolžan dati. Poslovodja pravi, da je zato bolje da ne delamo nadur ker bi jih koriščenje nedelj v vsakem primeru požrlo. 

Pa še urnik dobimo vedno v zadnjem popoldnevu pred začetkom meseca in še to samo za en teden naprej, tako da nikoli ne vemo razporeda za celi mesec. 

Res bi vam bil hvaležen če bi mi podali vsaj nekaj kratkih odgovorov.

 

Posredujem vam nekaj odgovorov na vaša vprašanja:

1.Vsak delavec ima pravico do nepretrganega 12 urnega počitka (na dan) v obdobju 24 ur. V primeru, če trgovina dela v neenakomerno razporejenem ali začasno razporejenem delovnem času ima delavec pravico do nepretrganega počitka v trajanju 11 ur (na dan) v obdobju 24 ur.

2.Tedenski počitek je določen v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur in pripada delavcu v obdobju sedmih zaporednih dni. V primeru, ko mora delavec zaradi OBJEKTIVNIH, TEHNIČNIH IN ORGANIZACIJSKIH RAZLOGOV delati na dan tedenskega počitka, se mu zagotovi tedenski počitek na kakšen drug dan v tednu. ZDR-1 določa, da se minimalni tedenski počitek upošteva kot povprečje v obdobju 14 zaporednih dni, kar pomeni, da ni nujno delavcu zagotoviti tedenskega počitka v prvih sedmih zaporednih dnevih, ampak lahko šele v drugih sedmih dneh (v obdobju 14 dni zapored). BISTVO JE, DA IMA DELAVEC V OBDOBJU 14 DNI DVAKRAT ZAGOTOVLJEN POČITEK V TRAJANJU 36 OZIROMA 35 NEPREKINJENIH UR (35 ur, če dela v trgovini v kateri je neenakomerno razporejen delovni čas).

Delavec pridobi letni dopust s sklenitvijo delovnega razmerja. Letni dopust  posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot 4 tedne, ne glede na to, ali delavec dela polni ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta je odvisno o razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca.

Daljše trajanje letnega dopusta kot je določeno v Kolektivni pogodbi dejavnosti  trgovine (47. člen):

Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna. Delodajalec lahko zahteva od delavca, da planira izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.

Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta V TEKOČEM KOLEDARSKEM LETU, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v DOGOVORU z delodajalcem do 30. junija NASLEDNJE LETO.

Delavec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu od do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, izrabiti do 31. decembra naslednjega leta.

Letni dopust se izrablja upoštevaje POTREBE DELOVNEGA PROCESA TER MOŽNOSTI ZA POČITEK IN REKREACIJO DELAVCA TER UPOŠTEVAJE NJEGOVE DRUŽINSKE OBVEZNOSTI!

Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic!

Glede na vaše navedbe glede »manjka ur« predvidevam, da opravljate delo v enoti, kjer je delovni čas neenakomerno razporejen.

Neenakomerno razporejen delovni čas in začasno razporejen delovni čas je dopustno organizirati v primerih, ko to narekujejo objektivni razlogi.

Pri neenakomerni razporediti ali pri začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden. Pri izračunavanju polnega delovnega časa pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju 12 mesecev, kot to določa Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije.

Delavci morajo biti že pred začetkom koledarskega leta seznanjeni z neenakomerno razporeditvijo delovnega časa. V praksi se pogosto dogaja, da imajo delavci po koncu 12 mesecev še vedno presežke ur zaradi neenakomerne razporeditve delovnega časa. Če kompenzacija s prostimi urami zaradi narave delovnega procesa okviru 12-mesečnega obdobja ni možna, je delodajalec dolžan pri obračunu plače v naslednjem mesecu po izteku 12 mesečnega obdobja izplačati delavcu presežek opravljenih ur v višini, kot je določena za nadurno delo (130%).

Delodajalec je dolžan delavcu na njegovo zahtevo posredovati podatek o saldu opravljenih ur.

Delodajalec je dolžan delavca o tedenskem razporedu delovnega časa obvestiti najmanj dva delovna dneva pred pričetkom dela po tedenskem razporedu!

O tedenskem razporedu delovnega časa mora biti delavec obveščen na svojem delovnem mestu. Če je delavec v času objave tedenskega razporeda delovnega časa odsoten, se je dolžan pri delodajalcu informirati o tedenskem razporedu delovnega časa, ki velja zanj po zaključku njegove odsotnosti. BISTVO JE, DA MORA BITI RAZPORED DELOVNEGA ČASA OBJAVLJEN NAJMANJ DVA DELOVNA DNEVA PRED PRIČETKOM DELA PO TEDENSKEM RAZPOREDU!

Pred začetkom koledarskega oziroma poslovnega dleta delodajalec določi letni razpored delovnega časa in o tem obvesti delavce in sindikate pri delodajalcu vsaj petnajst dni pred začetkom leta.

Letni razpored delovnega časa mora vsebovati:

-        - Število delovnih dni v tenu za delavce v posamezni organizacijski enoti

-         - Vrsto in obliko delovnega časa.

Z letno razporeditvijo delovnega časa je potrebno z enakomerno ali neenakomerno razporeditvijo delovnega časa delavcem, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, zagotoviti največ toliko delovnih dni, da bodo v skladu z zakonom in Kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine imeli zagotovljeni polni delovni čas! Ni pa jasno, kako lahko v vašem primeru prihaja do manjka ur!

 

 

Prosim za razlago jubilejne nagrade.
Do zadnje KPDT (kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine) se je jubilejna nagrada izplačevala za celotno obdobje dela pri zadnjem delodajalcu in pravnih prednikih, kljub prekinitvam.
Lani pa ste v KPDT v 59. člen vstavili (8) odstavek, še bolje rečeno, vstavili ste besedno zvezo "neprekinjena delovna doba", ki glede na natančno branje KPDT spreminja temelje za jubilejno nagrado. Nikjer namreč ne piše, da to za jubilejno nagrado ne velja.
Zdaj me zanima:
Ali naj sodelavcu, ki je pred tremi leti dobil jubilejno nagrado za 10 let  pri zadnjem delodajalcu:
 1. čez pet let zopet izplačam nagrado pri zadnjem delodajalcu za 10 let ali
 2.  jo pa čez sedem let za 20 let?

Kaj je prav za sodelavce, ki so višje pravice že pridobili?  (153. člen Ustave)

Kaj pa pri novo - ponovno pri nas zaposlenih? Naj štejem od začetka ali smem prišteti prejšnjo dobo? Je bila ta beseda "neprekinjena" pomotoma ali premišljeno vključena v KPDT?

 

 

Glede na vaše vprašanje vam odgovarjam sledeče:

Tretji odstavek 77. člena kolektivne pogodbe nedvoumno določa, da je delodajalec za isti jubilej dolžan izplačati le eno nagrado. V kolikor izplača za isti jubilej dve nagradi se upošteva pravilo iz Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, ki določa:

Če je bila delojemalcu izplačana jubilejna nagrada za skupno delovno dobo, se pri istem delodajalcu kasneje izplačane jubilejne nagrade za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu vštevajo v davčno osnovo. Če je bila delojemalcu izplačana jubilejna nagrada za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, se pri istem delodajalcu kasneje izplačane jubilejne nagrade za skupno delovno dobo vštevajo v davčno osnovo.

Glede na posredovana vprašanja, posredujem odgovore:

Ali naj sodelavcu, ki je pred tremi leti dobil jubilejno nagrado za 10 let  pri zadnjem delodajalcu:

 1. čez pet let zopet izplačam nagrado pri zadnjem delodajalcu za 10 let ali

Odgovor: če je delavec pred tremi leti dobil jubilejno nagrado za 10 let pri zadnjem delodajalcu, bo seveda čez pet let dopolnil skupaj 18 let za kar ni predvidena nagrada.

 2.  Jo pa čez sedem let za 20 let? 

Odgovor: Jubilejna nagrada se že več kot od septembra 2008, izhajajoč iz tedaj veljavne kolektivne pogodbe izplačuje za doseženo delovno dobo pri zadnjem delodajalcu. Torej, če je delavec pred tremi leti, skladno z kolektivno pogodbo dejavnosti prejel jubilejno nagrado za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, bo pogoj za pridobitev jubilejne nagrade za 20 let izpolnil čez 7 let.

Poudariti je potrebno, da zapisano velja, če kolektivna pogodba na ravni podjetja te pravice ne ureja za delavce ugodneje!!

Kaj je prav za sodelavce, ki so višje pravice že pridobili?  (153. člen Ustave)

Odgovor: Vprašanje je presplošno in nanj ni mogoče odgovoriti.

Kaj pa pri novo - ponovno pri nas zaposlenih? Naj štejem od začetka ali smem prišteti prejšnjo dobo? Je bila ta beseda "neprekinjena" pomotoma ali premišljeno vključena v KPDT?

Člen kolektivne pogodbe, ki obravnava pravico do jubilejne nagrade ne vsebuje omejitev pri računanju dosežene delovne dobe pri zadnjem delodajalcu zato je potrebno za celovito izvedbo člena upoštevati vso natečeno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, ne glede na to v kakšnem obdobju je dosežena.

77.  člen KPDTS

 Jubilejna nagrada

(1) Delavcu pripada jubilejna nagrada za 10, 20, 30 in 40 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.

(2) Dokupljena leta se ne štejejo v pogoj za pridobitev jubilejne nagrade.

(3) Delavec je upravičen do jubilejne nagrade iz prvega odstavka tega člena, če za isti jubilej pri istem delodajalcu jubilejne nagrade še ni prejel.

(4) Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po dopolnitvi pogojev iz tega člena.

(5) Višina jubilejne nagrade se določi v tarifni prilogi.

(6) V primeru, da delodajalec izplačuje jubilejno nagrado za druge jubileje, kot jih določa prvi odstavek tega člena, se ta jubilejna nagrada lahko izplača v nedenarni obliki.

KOMENTAR:

KPDTS določa izplačilo jubilejnih nagrad v zgornji višini zneska, ki se v skladu z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja (44 člen ZDoh-2).

Tako zaposlenemu pripada za: 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu 460 EUR 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu 689 EUR 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu 919 EUR 40 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu 919 EUR.

Novost te KPDTS je, da za vse jubileje velja pogoj pri zadnjem delodajalcu. KP pa prav tako določa, da lahko delodajalec izplačuje jubilejne nagrade za druge jubileje. Na primer 15, 25 let, 35 let, itd. ta jubilejna nagrada pa se lahko izplača v nedenarni obliki.

V skladu s sodno prakso je potrebno razlagati pravico do izplačila jubilejne nagrade tako, da delavcu pripada jubilejna nagrada v določeni višini ne glede na prekinitve (zakon, kakor tudi ta kolektivna pogodba ne zahteva pogoja neprekinjenega dela glede jubilejnih nagrad). V primeru torej, ko bo delavec skupno izpolnil 20 let delovne dobe pri nekem delodajalcu, ne glede na morebitne prekinitve (če bi vmes delal kje drugje), delavcu pripada jubilejna nagrada za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.

 

Pišem vam v zvezi lanskega letnega dopusta. 29.marca 2014 se mi je pripetila nesreča (zlom noge) in  sem še vedno bolniško odsoten iz službe zaradi okrevanja. Ker mi je ostalo 12 dni lanskega dopusta in ga ne morem do konca tega meseca pokoristiti mi bo propadel je bilo rečeno z strani podjetja v katerem delam. Sem tudi poverenik v naši trgovini. V Zakonu o delovnih razmerjih sem našel naslednji člen (162-4 točka) in sprašujem ali imam pravico do izrabe tega dopusta, ki mi je še ostal?

 

ZDR-1 v tretjem odstavku 162. člena določa, da je delodajalec dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta. Iz navedene določbe izhaja, da je letni dopust primarno namenjen izrabi v koledarskem letu, v katerem je odmerjen. V ta namen mora delodajalec v okviru svojih organizacijskih pristojnosti urediti delovni proces tako, da bo lahko izpolnil svoje obveznosti iz naslova zagotavljanja letnega dopusta zaposlenim do konca tekočega leta.

V primerih, ko delavec letnega dopusta v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka ni izrabil, ZDR-1 nadalje v četrtem odstavku 162. člena daje možnost daljšega prenosa letnega dopusta, in sicer do 31. decembra naslednjega leta.

 

 

Zaposlen sem v dejavnosti trgovine, kako se lahko včlanim v vaš sindikat?

V sindikat delavcev trgovine Slovenije se lahko včlanite na podlagi pristopne izjave, katero vam posredujemo na vaš domači naslov ali jo natisnete z naše spletne strani. V sindikat se lahko včlanite na način, da vam delodajalec pri plači obračunava članarino ali pa kot samoplačnik, v kolikor ne želite, da bi bil delodajalec obveščen o vašem članstvu. Članarino v tem primeru plačujete preko trajnika - SEPA ali položnice in delodajalec o članstvu ne bo seznanjen. Članarina v sindikatu znaša mesečno 1% od bruto plače.
V kolikor želite še dodatne informacije se prosimo obrnite na nas in z veseljem vam bomo pomagali.

Katere ugodnosti imam kot član vašega sindikata?

 

  • člani SDTS imajo pravico do brezplačnega pravnega varstva in pravne pomoči, če so najmanj 6 mesecev pred nastankom zadeve, ki zahteva pravno pomoč, člani sindikata in imajo plačano članarino,
  • člani sindikata, predvsem pa njihovi sindikalni zaupniki in poverjeniki, so upravičeni do usposabljanja in izobraževanja na aktualnih področjih,
  • SDTS se je kot član ZSSS aktivno vključil v pripravo in izvedbo projekta Kartice ugodnosti. Kartico, ki na več kot 800 lokacijah omogoča popuste članom sindikata, prejme vsaka članica in član Sindikata delavcev trgovine Slovenije,
  • v skladu s Pravilnikom o financiranju in finančno-materialnem poslovanju v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije, se del članarine namenja v sklad nezgodnega zavarovanja. Za ta namen je bila z zavarovalnico podpisana Polica za nezgodno zavarovanje vseh članov Sindikata delavcev trgovine Slovenije (smrt zaradi nezgode, trajna invalidnost),
  • članice in člani SDTS lahko pod ugodnimi pogoji letujejo v počitniških kapacitetah sindikata v Bohinjski Bistrici, Moravskih toplicah - Prekmurska vas, Terme Vivat in prikolici v Fiesi,
  • v SDTS se del članarine, ki jo plačujejo člani namenja v socialni sklad za širšo solidarnost med člani. Iz tega sklada so člani sindikata upravičeni do izplačila enkratne solidarnostne pomoči v primerih, ko je pri članu/članici nastala izredna socialna ogroženost, na katero član/članica ni imel vpliva,
  • Članom sindikata pomagamo tudi z brezobrestnimi krediti – VZAJEMNA POMOČ do višine 600 €, z odplačilom 6 oz. 12 mesecev,

 

  • SDTS je solastnik Delavske hranilnice, pri kateri lahko naši člani najemajo ugodnejša posojila in tudi za naše člane velja znižana kreditna sposobnost člana na 400 €. Delavska hranilnica lastnikom in varčevalcem nudi kratkoročna posojila za 6 in 12 mesecev, dolgoročna posojila za 15, 18, 24, 36 in 48 mesecev ter namenska posojila za 60 do 120 mesecev. Posojila so gotovinska, vračajo se v enakih mesečnih obrokih, ob odobritvi posojila pa je treba poravnati stroške zavarovanja in stroške posojila.

 

ČLENI IZ TARIFNEGA IN NORMATIVNEGA DELA KOLEKTIVNE POGODBE DEJAVNOSTI TRGOVINE, KI ODGOVARJAJO NA NAJPOGOSTEJŠA VPRAŠANJA

 I. NAJNIŽJE OSNOVNE PLAČE

 1. člen

  1. (1)Najnižje osnovne plače od 1.5.2014 za posamezne tarifne razrede znašajo:

Tarifni razred

NOP v EUR

od 1. 5. 2014

I.

Enostavna dela

492,12

II.

Manj zahtevna dela

511,00

III.

Srednje zahtevna dela

541,36

IV.

Zahtevna dela

594,38

V.

Bolj zahtevna dela

662,53

VI.

Zelo zahtevna dela

776,16

VII.

Visoko zahtevna dela

925,67

 

II. POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM

 2. člen

Prevoz na delo in z dela

(1) Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se izplačuje najmanj v višini 70% cene javnega prevoza. V primeru, ko ni možnosti javnega prevoza, delavcu pripada povračilo stroška za prevoz na delo in z dela najmanj v višini 0,16 EUR za vsak polni km poti in največ v višini in pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.

3. člen

Prehrana med delom

 (1) Višina povračila stroška za prehrano med delom znaša najmanj 4,24 EUR za dneve prisotnosti na delu.

4. člen
Službena potovanja

(1) Delavec je za službeno pot v Sloveniji upravičen do dnevnice (povračilo stroškov za prehrano) in sicer za pot, ki traja:

-          6 - 8 ur: 6,13 EUR,

-          8 - 12 ur: 8,76 EUR,

-          nad 12 ur: 17,30 EUR

in največ v višini in pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.

 (2) Delavec je za službeno pot v tujino upravičen do dnevnice (povračilo stroškov za prehrano), v višini in pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo prispevkov za socialno varnost.

(3) Delavec je upravičen do povračila stroškov prevoza za službeno pot v Sloveniji ali v tujino, v višini in pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo prispevkov za socialno varnost.

5. člen

Nadomestilo za ločeno življenje

 (1) Delavec je upravičen do nadomestila za ločeno življenje, v višini in pod pogoji, da se, znesek ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo prispevkov za socialno varnost.

6. člen

Usklajevanje povračil stroškov

Povračila stroškov v zvezi z delom razen nadomestila za ločeno življenje se uskladijo 1. julija tekočega leta s povprečnim letnim indeksom cen življenjskih potrebščin za obdobje januar – junij tekočega leta glede na januar – junij preteklega leta.

 III. DRUGI PREJEMKI

7. člen

Jubilejna nagrada za delo pri zadnjem delodajalcu

Višina jubilejnih nagrad se izplača v zgornji višini zneska, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za prispevke za socialno varnost.

8. člen
Solidarnostna pomoč

(1) Znesek solidarnostne pomoči v primeru smrti delavca, ki pripada njegovim ožjim družinskim članom se izplača najmanj v višini 700 EUR vendar največ do višine in pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo prispevkov za socialno varnost.

(2) Znesek solidarnostne pomoči, ki pripada delavcu,  v primeru smrti ožjega družinskega člana delavca, se izplača najmanj v višini 350 EUR vendar največ do višine in pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo prispevkov za socialno varnost.

Delo ob nedeljah

(1) Dela ob nedeljah ni dovoljeno naložiti:

– delavcu, ki skrbi za otroka do treh let starosti. Tako delo mu je lahko omogočeno na podlagi izrecne pisne pobude delavca, pod pogoji iz tretjega odstavka tega člena,

– delavki, v času nosečnosti in še eno leto po porodu, oziroma ves čas, ko doji otroka,

– enemu od delavcev – staršev, ki ima hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, in ki živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo. Tako delo mu je lahko omogočeno na podlagi izrecne pisne pobude delavca pod pogoji iz tretjega odstavka tega člena.

(2) Delodajalec mora z letnim razporedom delovnega časa določiti takšen razpored delovnega časa, da delavec, eden od staršev, ki skrbi za predšolskega otroka od tretjega leta starosti dalje, ne bo razporejen na delovno obveznost več kot deset nedelj v posameznem koledarskem letu, pri čemer morata delovni nedelji posameznega delavca obvezno slediti najmanj dve prosti nedelji. Delavcu je lahko omogočeno delo izven te omejitve na podlagi njegove izrecne pisne pobude pod pogoji iz tretjega odstavka tega člena.

(3) Za delavce, za katere ne veljajo omejitve ali prepovedi iz prejšnjih dveh odstavkov, mora delodajalec z letnim razporedom delovnega časa določiti takšen razpored delovnega časa, da delavec praviloma ne bo razporejen na delovno obveznost več kot na dve nedelji v mesecu, vendar ne več kot 26 nedelj v letu.

Delo ob dnevih, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi

(1) Delo ob dnevih, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi, ni dovoljeno naložiti:

– delavcu, ki skrbi za otroka do treh let starosti. Tako delo mu je lahko omogočeno na podlagi izrecne pisne pobude delavca,

– delavki, v času nosečnosti in še eno leto po porodu, oziroma ves čas ko doji otroka,

– enemu od delavcev – staršev, ki ima hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, in ki živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo. Tako delo mu je lahko omogočeno na podlagi izrecne pisne pobude delavca.

(2) Poleg tega mora delodajalec z letnim razporedom delovnega časa določiti takšen razpored delovnega časa, da delavec ne bo razporejen na delovno obveznost na najmanj pet dni v letu, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi, praviloma 1. januarja, 1. maja, 1. novembra, 25. decembra in na velikonočno nedeljo.

(3) V primeru, da delavec dela na ostale z zakonom določene praznike in dela proste dneve, mu je delodajalec dolžan omogočiti izrabo ur, opravljenih na ta dan, najkasneje v naslednjem mesecu oziroma mu je za te ure dolžan izplačati nadomestilo plače.

Izraba odmora med delovnim časom

(1) Odmor med delom, v primeru polnega delovnega časa, se lahko določi v dveh ali več delih, v skladu s potrebami delovnega procesa in potrebami delavcev, pri čemer mora en del odmora trajati neprekinjeno najmanj 15 minut.
(2) Pravico do odmora imajo tudi delavci, ki delajo deljen delovni čas. Dnevni odmor se obvezno koristi v času med obema deloma dnevne delovne obveznosti. Odmor se ne všteva v čas prekinitve dela.
(3) Odmor se lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa.

 

Minimalni letni dopust

 (1) Delavec ima v posameznem koledarskem letu pravico do minimalnega osnovnega letnega dopusta, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, kar pomeni:
- 16 delovnih dni, če dela 4 dni na teden;
- 20 delovnih dni, če dela 5 dni na teden;
- 24 delovnih dni, če dela 6 dni na teden.
(2) Poleg minimalnih osnovnih dni letnega dopusta iz prejšnjega odstavka, pripada delavcu še dodatni letni dopust na podlagi zakona, ki ureja delovna razmerja po naslednjih kriterijih:
- 3 dni starejšemu delavcu,
- 3 dni delavcu z najmanj 60% telesno okvaro,
- 3 dni delavcu, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo,
- 3 dni delavcu invalidu,
- 7 dni delavcu mlajšemu od 18 let,
- 1 dan delavcu za vsakega otroka , ki še ni dopolnil starosti 15 let.
Spremembe kriterijev in števila dni letnega dopusta, ki so določeni v tem odstavku, se avtomatično uveljavijo z vsakokratno spremembo zakona.
(3) Poleg osnovnega letnega dopusta iz prvega odstavka tega člena ima delavec pravico do dodatnih dni letnega dopusta:
a) za skupno delovno dobo:
- od 2 do 5 let - 1 dan,
- od 5 do 10 let - 2 dni,
- od 10 do 15 let - 4 dni,
- od 15 do 20 let - 5 dni,
- nad 20 let - 6 dni;
b) nočni delavec – 1 dan;
c) delavec, ki je v preteklem koledarskem letu opravil vsaj 1500 ur nočnega dela pri delodajalcu – 1 dan.
(4) Dokupljena, beneficirana in posebne zavarovalne dobe ne štejejo v skupno delovno dobo.
(5) V podjetniški kolektivni pogodbi in/ali v splošnem aktu delodajalca se lahko določijo dodatni kriteriji letnega dopusta, kot so na primer zahtevnost dela, izobrazba, težji delovni pogoji, delovna uspešnost in podobno.
(6) Delavcu, ki izpolni zakonske kriterije za povečanje ali zmanjšanje letnega dopusta, se povečanje ali zmanjšanje upošteva pri odmeri v tekočem koledarskem letu.
(7) Delavcu, ki izpolnjuje kriterije iz kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca za povečanje ali zmanjšanje letnega dopusta, se povečanje ali zmanjšanje upošteva pri odmeri v naslednjem koledarskem letu.
(8) Delodajalec delavca pisno obvesti o odmeri letnega dopusta do 31. marca tekočega leta.

Regres za letni dopust

 

(1) Delodajalec je dolžan izplačati regres za letni dopust, kot ga določa zakon.

(2) Delodajalec lahko izplača del regresa v nedenarni obliki. V primeru, da izplača del regresa v nedenarni obliki znaša regres za letni dopust 910,00 EUR, od tega mora delodajalec izplačati v denarju najmanj 55 % tega zneska.
(3) V primeru izplačila dela regresa v nedenarni obliki, je delodajalec dolžan ta del regresa zagotoviti v obliki, ki jo delavec potrebuje za zadovoljevanje vsakodnevnih življenjskih potreb, le-ta pa mora biti po vrednosti enakovredna denarni obliki.

(4) V primeru nelikvidnosti delodajalca se regres za letni dopust izplača najkasneje do 1. novembra tekočega leta.

 

Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom plač

(1) Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela do skupaj največ sedem (7) delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi osebnih okoliščin. Za vsak posamezni primer:

- lastne poroke - 2 dni
- rojstva otroka - 1 dan,
- poroke otroka - 1 dan,
- smrti zakonca, izven zakonskega partnerja, otroka, posvojenca ali pastorka – 3 dni,
- smrti staršev – očeta, matere, očima, mačehe, posvojitelja - 2 dni,
- smrti bratov, sester, starih staršev - 1 dan,
- hujše nesreče, ki zadane delavca – od 1 do 5 dni,
- selitve delavca v interesu delodajalca - 2 dni,
- selitve delavca v lastnem interesu - 1 dan.
(2) Odsotnost v zgornjih primerih je treba izrabiti ob nastopu dogodka.

(3) Delavcu se mora omogočiti druge odsotnosti z dela na način in pod pogoji, ki jih določajo drugi predpisi.

 Dodatki, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, ki je za delavca manj ugoden

 (1)Delavec je upravičen do dodatka za delo v delovnem času, ki je zanj manj ugoden, najmanj v naslednjem odstotku od osnovne plače delavca oziroma ustrezne urne postavke:
- za čas dela v popoldanski ali nočni izmeni, kadar se delovni proces izvaja v drugi in tretji izmeni - 10 %;
- za delo v deljenem delovnem času – 20%;
- za pripravljenost na domu - 10 %;
- za nočno delo - 75 %;
- za nadurno delo - 30 %;
- za delo ob nedeljah in dela prostih dneh po zakonu - 100 %;
- za delo na 1. januar, 1. maj, 1. november, 25. december in velikonočno nedeljo - 200 %.
(2)Delavec je upravičen do dodatka za delo v deljenem delovnem času za vsako začeto uro prekinitve dela.
(3)Delavec je upravičen do dodatka za čas pripravljenosti na domu na delo za vsako uro pripravljenosti.
(4)Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dela proste dneve po zakonu se med seboj izključujeta.
(5)Delavec je upravičen do dodatka za delo v manj ugodnem delovnem času le za čas, ko je delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.

 

Kontakt z nami

Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS)
Naslov: Dalmatinova ulica 4, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 / 43 41 253
Fax:01/ 43 27 094
Email: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Davčna številka: SI 60310146
Matična številka: 5380901
Spletna stran: http://www.sindikat-sdts.si

Prijava na novice

Prijavite se na novice

Za pravilno delovanje strani uporabljamo piškotke Podrobne informacije..

Sprejemam piškotke.