Četrtek 14 December 2017
Prijava Registracija

Prijavi se na spletno stran

Uporabnik ime *
Geslo *
Zapomni si me

Registracija v spletno stran

Polja označena z (*) morajo biti izpolnjena.
Ime *
Uporabnik ime *
Geslo *
potrdi geslo *
E-naslov *
potrdi E-naslov *
Captcha *

Tiskovne konference

 

VIR: Reporter

3 Marec, 2011 - 12:18

Sindikat v Mercatorju, ki deluje v okviru ZSSS, je zaskrbljen zaradi morebitnega prevzema s strani hrvaškega Agrokorja. Želijo si stabilnega lastnika, ki bi podpiral razvojne načrte, ne pa da bi zaradi lastne prezadolženosti Mercator izčrpaval. Po oceni sindikata je ob načrtih Agrokorja v Mercatorju ogroženih 2200 delovnih mest.

Sindikat v Mercatorju, ki deluje v okviru ZSSS, je zaskrbljen zaradi morebitnega prevzema s strani hrvaškega Agrokorja. Želijo si stabilnega lastnika, ki bi podpiral razvojne načrte, ne pa da bi zaradi lastne prezadolženosti Mercator izčrpaval. Po oceni sindikata je ob načrtih Agrokorja v Mercatorju ogroženih 2200 delovnih mest.

"Zaposleni v Mercatorju smo zelo zaskrbljeni glede trenutne situacije, povezane s prevzemom Mercatorja. To je tretji poskus in sedaj vlada največja zaskrbljenost," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejala predsednica sindikata v Mercatorju, ki deluje v okviru sindikata delavcev trgovine pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Vesna Stojanovič.

"Želimo si finančno stabilnega lastnika, ki bo podpiral razvojne načrte Mercatorja ter s tem ohranjal in krepil položaj, ki ga ima Mercator v Sloveniji in tudi širše v regiji, ne lastnika, ki bi zaradi lastne prezadolženosti izčrpaval Mercator in slabil njegov položaj," je dodala.

Mercator je po njenih besedah stabilna družba, ki zaposlenim nudi varno zaposlitev, ugodne delovne pogoje in primerno plačilo. V sindikatu želijo, da tako tudi ostane.

Glede sinergijskih učinkov, o katerih se govori pri morebitnem prevzemu s strani Agrokorja, menijo, da bi ti predstavljali predvsem odpuščanje v logistiki in nabavni službi. "Objavljene so bile številke 10 odstotkov, kar trenutno pomeni okoli 2200 ogroženih delovnih mest," je dejala Stojanovičeva.

Sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladislav Kaluža je opozoril, da bi prevzem verjetno pomenil tudi odpuščanje v živilskopredelovalni industriji. "Posledice so lahko za zaposlene strahovite. Država mora temu jasno reči ne. Prepričani smo, da lahko sprejme določene ukrepe," je dejal in dodal, da si slovenska politika po prodaji Mercatorja leta 2005 ne bi smela privoščiti še druge napake.

Kaluža ocenjuje, da je interes Agrokorja podprt tudi z interesi hrvaške države. Oba interesa sta legitimna, pravi, a dodaja, da lahko tudi predstavniki delavcev in Slovenija kot država rečejo, da interesi Agrokorja in Hrvaške niso skladni z njihovimi.

Izvršni sekretar ZSSS Ladislav Rožič je opozoril na nameravane prodaje tudi drugih pomembnih slovenskih podjetij, katerih lastniki so v finančnih težavah. Pri tem je izpostavil, da bilo treba ustanoviti posebne sklade za upravljanje v zasebni lasti, ki bi od bank kupovali zasežene delnice, banke pa bi v zameno za to dobile državne obveznice oz. delnice z državnim poroštvom, ki bi jih nato lahko zastavile za pridobitev dodatnih virov financiranja.

Rožič pravi, da bi bila glede na njegove pogovore z vodji podjetij ta pripravljena vlagati v zasebne sklade. Katera so ta podjetja, Rožič ni želel povedati.

Predsednik ZSSS Dušan Semolič je prepričan, da se je treba upreti prodaji uspešnih velikih družb. "Če ne, je to pot k izgubi ekonomske in posledično politične suverenosti države," je dejal in dodal, da je Mercator sistem, na katerega se veže skoraj vsa živilsko predelovalna industrija. "Z blokado polic bi prišlo do zloma sistema. Tisti, ki odločajo, naj imajo tudi te dimenzije pred seboj," je dodal.

VIR: Delo


Vanja Tekavec, Božena Križnik, Nejc Gole, Miha Jenko, gospodarstvo
sre, 21.12, 09:44


V vse hujše proteste proti prodaji Mercatorja Agrokorju je nepričakovano posegel nov igralec. To je neznana družba Eatons Capital LC, ki je včeraj, tako rekoč v času, ko so bankirji odločali o prodaji Mercatorja, objavila namero za prevzem Pivovarne Laško.

Iz dopisa, ki ga je Eatons Capital LC včeraj posredoval Pivovarni Laško in ATVP, je razvidno, da gre za družbo s sedežem na naslovu 1100 Salem Rose v Las Vegasu (Nevada). Naša poizvedba na Google Earth je na tem naslovu prikazala vilo z bazenom v elitni stanovanjski soseski na obrobju Las Vegasa. Na tem naslovu je tudi sedež družbe Corporation Makers, ki se ukvarja z ustanavljanjem podjetij.

Kdo stoji za družbo, ki jo zastopa Diana Speltz, ni znano. Pravnik Miha Juhart opozarja, da namero za prevzem lahko poda prav vsakdo. »Prevzemna ponudba pa mora biti finančno podprta z bančno garancijo za morebitno plačilo cene.«

Kljub temu pa bi lahko imela objava prevzemne namere resne posledice za osmi poskus prodaje Mercatorja. Zakon o prevzemih namreč določa, da uprava prevzemne tarče (Pivovarne Laško) v času trajanja prevzemne ponudbe lahko sklepa le tekoče posle, za vse druge, ki niso tekoči posli (denimo prodaja deležev), pa potrebuje soglasje večine delničarjev. Še drugače: če bo Eatons Capital objavil prevzem, bo s tem upravo Pivovarne Laško močno omejil pri prodaji 23,34 odstotka Mercatorja, saj bo morala kljub morebitnemu soglasju nadzornikov dobiti še soglasje skupščine delničarjev. Zbor delničarjev se v tem primeru lahko skliče v najmanj 14 dneh po objavi prevzemne namere, je poudaril Juhart, ki ne izključuje možnosti, da gre pri prevzemni nameri Eatons Capitala zgolj za manever za zavlačevanje prodaje Mercatorja.

Uprava Pivovarne Laško je včeraj nadzornikom predlagala prodajo deleža v Mercatorju, vendar ti dokončne odločitve še niso sprejeli. Tudi zato, ker jo v Laškem vežejo na reprogram milijonskih posojil.

»Pivovarno bremenijo visoki dolgovi in zahteve bank po dezinvestiranju premoženja. Zato smo upravo pozvali, da do petka (23. 12.) poskuša v pogajanjih s kupcem dodatno okrepiti položaj Pivovarne Laško, v pogajanjih z bankami pa doseči kakovostnejše zaveze glede reprograma posojil. Nadzorniki namreč menimo, da je prodaja Mercatorja neločljivo povezana s kakovostnim reprogramom posojil skupine Laško,« je poudaril predsednik NS Pivovarne Laško Vladimir Malenkovič.

Namere prevzemnika iz Las Vegasa Malenkovič ni hotel komentirati. »Počakali bomo do jutri, da vidimo, kaj je v ozadju namere. Če se pokaže, da je resnična, pomeni nov dejavnik v postopku prodaje Mercatorja.« Po nekaterih informacijah se je glede prodaje včeraj zapletlo tudi na seji NLB, ki se je zavlekla pozno v večer. Nadzorniki NKBM pa so se strinjali s podpisom pogodbe o prodaji deleža v Mercatorju.

Sindikati in Janković proti prodaji

Medtem se še vedno stopnjujejo pritiski zoper prodajo Mercatorja. Že v dopoldanskih urah so pred poslopjem vlade protestirali predstavniki sindikatov, včeraj pa se je o prodaji Mercatorja prvič javno izrekel tudi najverjetnejši novi mandatar za sestavo vlade Zoran Janković. Povedal je, da je osebno proti prodaji Mercatorja, »ker je to njegov otrok, pomemben za celotno slovensko živilskopredelovalno verigo«. O prodaji Mercatorja Jankovič ne ve veliko, sprašuje pa se, zakaj kupec ne objavi javne ponudbe za prevzem. Janković se sicer sprašuje, zakaj se Konzum in Mercator preprosto ne povežeta z izmenjavo delnic.

Protest - pred vlado se je zbralo malo več kot sto predstavnikov – je potekal le nekaj ur, preden so nadzorniki Nove Ljubljanske banke (NLB), Nove Kreditne banke Maribor in Pivovarne Laško v popoldanskih urah začeli odločati o prodaji Mercatorja hrvaškemu Agrokorju. Ker bi zadolženi Agrokor obremenil in izčrpaval Mercator ter ogrozil delovna mesta, so na vlado naslovili zahtevo, naj prepreči prodajo Mercatorja, sicer bodo ukrepali proti NLB.

»Dva ministra, za kmetijstvo in za finance, sta se že izrekla proti prodaji Mercatorja. Upam, da bodo tudi drugi ministri imeli toliko poguma, da se bodo izrekli enako in s sklepom vlade preprečili prodajo. Vlada bi se lahko vsaj opredelila, kaj prodaja Mercatorja pomeni za slovensko gospodarstvo,« je poudaril predsednik sindikata delavcev trgovine Ladislav Rožič.

Čeprav je sedež NLB od poslopja vlade oddaljen le lučaj, protestniki včeraj niso odšli na Trg Republike 2. »NLB ni več naša banka, popolnoma jo bomo ignorirali,« je poudaril Rožič.

Denar iz NLB!

Nadzornike NLB in Pivovarne Laško so sindikati pozvali, naj prodaje ne podprejo, Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) pa, da se v dogajanje vključi kot aktiven lastnik in začne z državnim premoženjem ravnati odgovorno. »Če bo NLB vseeno prodala Mercator, bomo nadaljevali naše aktivnosti in iz banke v treh mesecih potegnili 900 milijonov evrov,« je poudaril Rožič.

Predsednik KS 90 Peter Majcen pa je poudaril, da je treba razloge za prodajo Mercatorja iskati tudi pri preteklih netransparentnih prodajah domačih podjetij. Zgodbi Mercatorja in tajkunov v gradbeni panogi sta namreč še kako povezani. »Delavci zdaj nimajo več v rokah podjetij, zato se tisti, ki so prišli do njih, z njimi lahko igračkajo. To je resnica in to je treba končati,« je poudaril Majcen.

Protestnike je podprl tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič. Po njegovem mnenju bi bila prodaja Mercatorja sovražni prevzem, saj bi z njegovim izčrpavanjem in na plečih delavcev pravzaprav reševali hrvaški Agrokor.

»Agrokor je preveč zadolženo podjetje. Obsojamo ravnanje tistih bank, ki jih že tri leta rešujemo z davkoplačevalskim denarjem,« je poudaril Semolič. Tudi prevzemi slovenskih podjetij niso obrodili nič dobrega, je dodal predsednik ZSSS: »Vedno je šlo samo za dobičke in pogorišča tovarn. Zato to obsojamo, zato se temu upiramo.«

Nekdanji politik Gojko Stanič, ki se je potegoval za kandidaturo za predsednika vlade, pa je zaposlene pozval, naj zahtevajo delnice Mercatorja nazaj.

»Leta 1990 je bil Mercator v stoodstotni lasti zaposlenih, potem pa je prišla demokratična oblast in vam podjetje vzela. Nekaj malega so vam pustili, zdaj pa bodo še to prodali. Zahtevajte 51 odstotkov lastnine zase. V času, odkar je podržavljen, se je kapital Mercatorja povečal za petkrat, s 157 milijonov evrov na 823 milijonov, pa ni nič vašega. Zahtevajte lastnino nazaj,« je protestnike pozval Stanič.

Vlada ni razpravljala

»Prodaja Mercatorja ni vprašanje za komentarje posameznih ministrov, temveč za odločitve organov, ki morajo o tem odločati. Navadno se take operacije delajo s partnerji, ki so finančno kvalitetni, sicer lahko nastane transakcija, ki bo podobna tistim, ki so se v Sloveniji že izvajale, to je odkup na kredit... Je pa Mercator le naravna posledica dogodkov, ki so se začeli že pred leti in se zdaj končujejo tako, da mnogim lahko ni všeč,« je na vprašanje Dela, ali podpira prodajo Mercatorja Agrokorju, povedal minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari.

Na naše dodatno vprašanje, ali je stališče finančnega ministra Franca Križaniča, ki nasprotuje »sovražnemu prevzemu Mercatorja«, tudi uradno stališče vlade, je Gaspari, ki je te dni nadomeščal obolelega premiera Pahorja, pojasnil, da »vlada o tem še ni razpravljala. Tako da bi težko povedal, kakšno je stališče vlade.« Na vprašanje o primernosti Agrokorja kot kupca pa je pojasnil: »Nimam mnenja, ker nisem videl bilanc in nisem sodeloval v pogajanjih. Praviloma pa v vsaki prevzemni operaciji prevzemajo boljši slabše, in ne obratno.«

Hrvaški trgovci o Agrokorju

Na rob slovenskemu sindikalnemu protestu proti Agrokorju se je oglasil tudi Sindikat trgovine Hrvaške. V pismu Dušanu Semoliču so zapisali, da je po njihovih podatkih uprava Agrokorja poskušala večkrat vzpostaviti stik z našo zvezo svobodnih sindikatov, da pa ta ni hotela sprejeti vabila za srečanje, niti ni prebrala Agrokorjeve ponudbe za nakup delnic Mercatorja. Sindikat trgovine Hrvaške je z Agrokorjem in njegovo trgovsko družbo Konzum podpisal kolektivno pogodbo že leta 1996 in od takrat ta družba velja v sindikatu za enega najboljših delodajalcev. Z Mercatorjem kot matično družbo prevzetih Getroja, Presoflexa, Slobode in drugih jim v treh letih ni uspelo skleniti kolektivne pogodbe, so pa ta podjetja izgubila veliko zaposlenih in prejšnji položaj na trgu. Sindikalne akcije proti Agrokorju so po njihovem mnenju neprimerne in neprofesionalne.

Podpora tujim naložbam

Ministrstvo za gospodarstvo ter Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije sta včeraj predstavljala dosežke pri pridobivanju tujih neposrednih naložb v Slovenijo. Na vprašanje Dela, kako prodaja oziroma neprodaja Mercatorja lahko vpliva na privabljanje strateških vlagateljev, je generalni direktor direktorata za turizem in internacionalizacijo Marjan Hribar odgovoril: »Več kot bo takšnih transakcij, bolj se bo Slovenija pokazala kot država brez zavor za tuje vlagatelje, po čemer smo bili kar nekaj let znani v mednarodnih finančnih ustanovah. Zagotovo se z vsako naložbo povečuje delež naložb in odpira prostor za nove.« Kakšno znamenje pa bo Slovenija poslala, če prodaje ne bo? »Ali bo prodaja izvedena, je stvar lastnikov. Mi lahko zgolj presojamo morebitna sporočila v mednarodni poslovni svet, tako v primeru te kot drugih transakcij. V primeru Fructala se je na tem področju zagotovo zgodil premik,« je svoje mnenje predstavil Hribar.

Če bo NLB "silila v prodajo" Mercatorja, bo sindikat zaposlenih v trgovskem podjetju člane pozval, naj, če že niso, tam zaprejo račun.

Vir: D. H./STA

Ladislav Rožič sicer poudarja, da si za prodajo Mercatorja prizadeva okoli pet močnih lobijev v Sloveniji, ki v tem vidijo možnost velikega zaslužka. O kom je govora, Rožič tokrat še ni želel govoriti, je pa obljubil, da bodo vsa imena splavala na dan, če bo Mercator prodan.

Vodstvo Sindikata delavcev trgovine Slovenije je zaskrbljeno zaradi "kupčkanja v zvezi s prodajo Mercatorja", so poudarili na današnji novinarski konferenci v Ljubljani. Skrbijo jih delovna mesta, prihodnost podjetja in slovenske živilskopredelovalne industrije. Če bo NLB še naprej "silila v prodajo", napovedujejo sindikalne akcije.

Sindikat podpira upravo Mercatorja, ki nasprotuje prodajnim aktivnostim, je povedala predsednica Sindikata delavcev trgovine Slovenije in hkrati tudi predsednica sindikata v Mercatorju Vesna Stojanovič. "Dogajanje, vezano s prodajo, zelo vznemirja zaposlene v Mercatorju. Skrbijo jih delovna mesta," je pojasnila.

Z lastniško strukturo podjetij se v sindikatu doslej niso obremenjevali in jim je tudi jasno, da dolgoročno banka ne more biti lastnik trgovskega podjetja, je glede namere hrvaškega Agrokorja, ki sam želi kupiti Mercator, povedal sekretar sindikata Ladislav Rožič. "Pa vendar smo ob tako nesposobnih vodstvih bank, predvsem mislim tu na NLB, upravičeno zaskrbljeni," je menil.

Predstavniki sindikata in delavci v Mercatorju so zaskrbljeni, saj je prodaja podjetij po dosedanjih vzorcih v zvezi z zaplenjenimi delnicami pripeljala do stečaja marsikaterega podjetja, pravi Rožič. Ob tem so delavci ostali brez dela, odgovarjali pa niso ne vodilni v podjetjih, ki so s krediti obremenjevali družbe, niti vodstva bank.

Predstavniki delavcev tudi na srečanje z upravo Agrokorja

  • Če bo NLB še naprej "silila v prodajo", sindikat napoveduje akcijo. V prvi vrsti bodo svoje člane pozvali, naj, če še niso, zamenjajo banko in odstopijo kot komitenti NLB. Kasneje bi lahko sledile nadaljnje akcije, pravi Rožič.

"Bojimo se, da je Mercator spet eden od primerov podobnega odkupa, s tem da se podjetje kupuje brez denarja in da se bo v kasnejši fazi samo sebe odplačevalo z izčrpavanjem," je pojasnil sekretar sindikata. Zaradi sinergij med Mercatorjem in Konzumom bodo ogrožena delovna mesta, predvsem v logistiki in nabavi.

Na vprašanje, zakaj so svoj poziv naslovili na NLB, ki prodaja le dober 10-odstotni delež Mercatorja, ne pa na primer na Pivovarno Laško, ki prodaja dobrih 23 odstotkov podjetja, Rožič odgovarja, da ima NLB tudi največji delež v Pivovarni Laško. "Prek Pivovarne Laško NLB koordinira z vsem tem premoženjem in skrivanje za Pivovarno Laško je že prav otročje," je poudaril.

Izpostavil je tudi negativne posledice, ki bi jih utrpel Mercator, če bi bil Agrokorju omogočen skrbni nadzor. Tudi če bi v nadaljevanju postopka varuh konkurence v eni ali drugi državi postopek prodaje prepovedal, bi bile poslovne skrivnosti Mercatorja že razkrite njegovemu velikemu konkurentu, je izpostavil.

Po besedah Stojanovičeve sindikat od odgovornih v državi pričakuje ukrepe v smeri zaščite nacionalne ekonomije. Bojijo se namreč tudi posledic na slovensko živilskopredelovalno industrijo, saj bi lahko Agrokorjevo lastništvo pomembno znižalo delež slovenskih izdelkov na Mercatorjevih policah.

Agrokor je sicer dal pobudo za sestanek s predstavniki delavcev Mercatorja. Po besedah Stojanovičeve so delavci pobudo sprejeli, a sestanka ne bo, dokler ne bodo razpolagali "s kakovostnimi informacijami o postopku prodaje". V kratkem tako sestanka ni mogoče pričakovati.

Prodaja se več kot polovica

Skupaj 52,10 odstotka Mercatorja prodajajo Abanka, Banka Celje, Banka Koper, Gorenjska banka, banka Hypo Alpe Adria, delniški investicijski sklad NFD 1, NFD Holding, NKBM, NLB, Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska. Omenjeni delničarji so junija letos podpisali sporazum o skupni prodaji trgovskega podjetja, prodajni postopek pa zaupali banki ING iz Londona.

Konzorcij prodajalcev je konec oktobra sprejel odločitev, da nadaljuje ekskluzivna pogajanja o prodaji večinskega paketa delnic s konzorcijem Agrokor, EBRD, IFC in One Equity Partners. Prejšnji teden pa je ING sporočil, da EBRD, IFC in One Equity Partners ne bodo sokupci paketa Mercatorjevih delnic in da torej niso člani konzorcija. Tako je edini možni pogodbeni partner Mercatorja glede sklenitve dogovora o zaščiti interesov Agrokor.

 

20 December, 2011 - 14:05

VIR: STA

Člani Sindikata delavcev trgovine Slovenije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenje (ZSSS) in Konfederacije sindikatov 90 (KS 90) so na shodu pred stavbo vlade v Ljubljani protestirali proti prodaji Mercatorja. Zahtevali so, da 25 odstotkov in ena delnica trgovca ostane v državni lasti, v primeru prodaje pa bodo sprožili ukrepe proti NLB.

"Zgroženi smo nad tem, da banke Mercator prodajajo kot vrečko krompirja," je v nagovoru sodelujočih na shodu dejal izvršni sekretar ZSSS Ladislav Rožič. Kot je opozoril, se z največjim slovenskim trgovcem "kupčka", pri tem pa ne gleda, kaj bo z zaposlenimi, mrežo.

"Naša zahteva vladi je, da Mercator ostane v državni lasti, in sicer 25 odstotkov plus ena delnica," je poudaril. Poleg tega po njegovih besedah zahtevajo, da se Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) v dogajanje vključi kot aktiven lastnik in da začne z državnim premoženjem ravnati odgovorno. Od nadzornikov NLB in Pivovarne Laško, ki danes zasedajo na sejah, Rožič pričakuje, da se vendarle ne bodo odločili za prodajo.

Da je glavno sporočilo shoda zahteva vladi, da ustavi prodajo Mercatorja, je v pogovoru z novinarji potrdila tudi predsednica Sindikata trgovine Slovenije pri Konfederaciji sindikatov 90 (KS 90) Darica Radeka. Dodala je, da mora vlada prepoznati nacionalni interes.

"Dovolj je bilo nategovanja od leta 1991 naprej. Država je naša, pripada državljanom. Omogočite državljanom, da odkupijo Mercator," je v v nagovoru zbranih pozvala sekretarka omenjenega sindikata trgovine Irena Valenti. "Rešitev za izhod iz krize ni v kapitalizmu, ampak v nas, v narodu, v malem človeku," je bila prepričana.

Predsednik ZSSS Dušan Semolič je medtem menil, da gre pri tekočem postopku prodaje slovenskega trgovca za sovražen prevzem, s katerim se želi uničiti Mercator. Z uničevanjem, izčrpavanjem dobrega podjetja se želi reševati Agrokor in banke, je navedel.

Po njegovih besedah prevzemi v Sloveniji doslej niso rodili ničesar dobrega. "Vedno je šlo samo za dobičke in pogorišča tovarn. Zato to obsojamo, zato se temu upiramo," je poudaril. Sklenil je z besedami, da je finančna in gospodarska kriza nastala prav zaradi takšnega obnašanja kapitala ter zaradi politikov, ki niso v stanju zaščititi delovnih mest in socialne varnosti ljudi v Sloveniji.

Sindikate je s svojo prisotnostjo in nagovorom podprl tudi profesor Gojko Stanič. Spomnil je, da je bil Mercator do leta 1990 v 100-odstotni lasti zaposlenih. "Potem je prišla demokratična oblast in vam podjetje vzela. Nekaj malega so vam pustili, zdaj pa dosegajo svoj cilj, da vas bodo še prodali. Zahtevajte 51 odstotkov lastnine zase. Kapital ste, odkar ste podržavljeni, povečali s 157 milijonov na 823 milijonov evrov - za petkrat, pa ni nič vašega. Zahtevajte lastnino nazaj," je svetoval protestnikom.

Sindikaliste so nato sprejeli na vladi, Rožič pa je po tem srečanju pojasnil, da bo ministrska ekipa zahteve sindikatov obravnavala na seji ob 14. uri. Kot je spomnil, sta se ministra za finance in za kmetijstvo, ki vodita tekoče posle, Franc Križanič in Dejan Židan že izrekla proti prodaji Mercatorja. Ob tem je izrazil upanje, da se bodo danes "zjasnili" tudi ostali ministri in da bo vlada sprejela sklep zoper prodajo.

S pomisleki, da bi morali shod pripraviti pred NLB, je Rožič pometel z besedami, da "to ni več naša banka". Ob tem je napovedal, da bodo zoper največjo slovensko banko, če bo prodala Mercator, takoj začeli aktivnosti. "Zbrali si bomo druge banke in s sindikalno mrežo našim članom in upokojencem ponudili pomoč, da bodo zamenjali banko," je dejal.

S tem se je strinjala tudi Radeka, ki pa je izpostavila, da bo iskanje druge, bolj zaupanja vredne banke, le prvi ukrep. Po ocenah sindikatov bi sicer lahko njihovi člani z zamenjavo banke iz NLB v treh mesecih potegnili 900 milijonov evrov.

Sicer pa so sindikati današnji shod izkoristili tudi kot simbolno opozorilo glede dogajanja v gradbeništvu. "Danes so tu tudi gradbinci iz Primorja in drugih družb, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja v gradbeništvu. Gradbeništvo niso tajkuni, temveč predvsem delavci, ki so odvisni od svojega dela," je dejal predsednik KS 90 Peter Majcen.

Po njegovem mnenju sta zgodbi Mercatorja in tajkunov v gradbeni panogi še kako povezani. "Delavci nimajo več v rokah podjetij, zato se lahko tisti, ki so prišli do njih, z njimi igračkajo. To je resnica in temu bo treba narediti konec," je bil odločen


Vir: Slovenske Novice

Objavljeno: 25.01.2012 09:25

Avtor: D. P.

V zadnjih treh mesecih so zaposlili 147 novih sodelavk in sodelavcev, podjetje je zapustilo 19 zaposlenih.

V podjetju Lidl so se odzvali na zapise in izjave o težkih delovnih pogojih dela, na katere je opozoril Ladislav Rožič, predsednik Sindikata delavcev trgovine Slovenije. Pojavljajo so se očitki, da delavci delajo 14 ur in več. To v Lidlu zanikajo. »V skladu z načeli družbe Lidl, ki presegajo standarde, določene v nacionalni zakonodaji, zaposleni delajo v skladu z določili slovenske zakonodaje in kolektivne pogodbe, ki zavezuje podjetje. Zaposleni delovni čas dosledno elektronsko evidentirajo, vsaka minuta zunaj načrtovanega delovnega časa pa je izplačana po tarifi nadurne ure, torej s 30-odstotnim dodatkom. Zaposleni s sklenjenimi individualnimi pogodbami, ki zasedajo menedžerske pozicije, si delovni čas odrejajo izključno samostojno in v skladu s potrebami delovnega mesta.« Pojasnjujejo tudi, kako se lotevajo reševanja težav v kolektivu. »Z namenom preprečevanja in pravočasnega odkrivanja morebitnih poskusov neustrezne obravnave posameznikov v podjetju uspešno deluje svetovalka za kadrovske in socialne zadeve, ki je kot zaupnica vsem zaposlenim na voljo tudi v primeru kakršnih koli dvomov o upoštevanju načel pravičnosti in medsebojnem spoštovanju. Poleg tega sta zaposlenim na voljo tudi brezplačna telefonska linija kadrovskega oddelka, kjer lahko vzpostavijo stik tudi anonimno, sodelavke in sodelavci pa lahko svoje pripombe, predloge in vprašanja tudi v pisni obliki oddajo v s tem namenom postavljene nabiralnike, ki se nahajajo v vseh poslovnih enotah in oddelkih družbe.« Ladislav Rožič je opozoril, da se zaposleni bojijo vključevanja v sindikat. »V skladu s slovensko zakonodajo ne spremljamo in preverjamo informacij o članstvu naših zaposlenih v različnih sindikatih, razpolagamo le s podatki, ki nam jih sindikati z namenom odtegovanja članarin sami posredujejo. Zaposleni se prosto odločajo o članstvu v sindikatih in drugih združenjih.« V zadnjih treh mesecih (oktober–december 2011) so v Lidlu zaposlili 147 novih sodelavk in sodelavcev, podjetje je zapustilo 19 zaposlenih (podatek zajema tudi izteke pogodb za določen čas in upokojitve). »V istem časovnem razdobju nismo imeli delovnih nesreč, zabeležili smo 10 poškodb pri delu. Podatki potrjujejo, da v času petletne prisotnosti na slovenskem trgu dosegamo najnižjo stopnjo fluktuacije v panogi,« zaključijo v Lidlu, kjer redno merijo stopnjo zadovoljstva zaposlenih in organizacijsko klimo ter na podlagi izsledkov in želja zaposlenih snujejo nove kadrovske projekte.

Zloženka SDTS

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu

evropska agencija_za_varstvo_pri_delu

Spletna aplikacija OiRA je interaktivno orodje, namenjeno ocenjevanju tveganja v posameznih gospodarskih dejavnostih. Je brezplačno, enostavno za uporabo ter namenjeno predvsem mikro in malim podjetjem.

http://www.oiraproject.eu/

Kontakt z nami

Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS)
Naslov: Dalmatinova ulica 4, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 / 43 41 253
Fax:01/ 43 27 094
Email: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Davčna številka: SI 60310146
Matična številka: 5380901
Spletna stran: http://www.sindikat-sdts.si

Prijava na novice

Prijavite se na novice

Za pravilno delovanje strani uporabljamo piškotke Podrobne informacije..

Sprejemam piškotke.