Objavljamo članek z novinarske konference vodstva DeSUS ter predstavnikov ZSSS, Sindikata delavcev trgovine Slovenije, Sindikata kmetijstva in živilske industrije, Društva slovenska kmečka zveza in Sindikata kmetov Slovenije po sestanku glede prodaje Mercatorja hrvaškemu Agrokorju.

Ljubljana, 16. junija (STA) - Vodstvo DeSUS se je na temo prodaje Mercatorja danes sestalo s predstavniki ZSSS in nekaterih drugih sindikatov. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je pojasnil, da so v stranki zaskrbljeni, ker se proces prodaje ne premika v pravo smer. Na četrtkovi seji vlade pričakuje nadaljevanje razprave o Mercatorju, pri čemer je prepričan, da ni še nič zamujenega.

"Tudi v DeSUS smo zaskrbljeni, glede na to, da se ta prodaja odvija že nekaj časa, da je bilo več poskusov prodaj Mercatorja in da vidimo, da se te zadeve pravzaprav ne premikajo v pravo smer," je na novinarski konferenci po sestanku v Ljubljani povedal Erjavec in spomnil, da je glavni interesent za nakup Mercatorja hrvaški Agrokor.

"Osebno moram reči, da bi prej pričakoval, da slovenska podjetja kupujejo hrvaška podjetja, ne pa obratno, da hrvaška podjetja kupujejo slovenska podjetja. Vendar me tudi to ne bi motilo, če bi šlo za podjetje, ki je kapitalsko zdravo, za podjetje, ki ima nek program, za podjetje, ki ima vizijo, in za podjetje, ki lahko Mercatorju ponudi tudi razvoj," je dejal.

Če bo prišlo do realizacije prodaje Mercatorja, se Erjavec glede na trenutno dogajanje boji, da bi lahko imelo to negativne posledice za zaposlene v Mercatorju, za tiste, ki sodelujejo z Mercatorjem, in nasploh za gospodarstvo, zlasti tisti del, ki je vezan na kmetijstvo in živilsko-predelovalno industrijo.

Trenutni proces prodaje je po Erjavčevem mnenju videti precej neresno, glede na to, da se je prvotna pogodba spremenila in da se prodaja ves čas odmika. Če Agrokor do konca junija ne bo zbral denarja in bo poskušal z novimi aneksi podaljšati postopek, v DeSUS menijo, da takšne prodaje ne bi smeli izpeljati in da bi bilo treba vse postopke ustaviti.

Erjavec je prepričan, da ni še nič zamujenega, saj dvomi, da bo Agrokor do konca junija zbral denar za Mercator. Na četrtkovi seji vlade zato pričakuje nadaljevanje razprave o največjem slovenskem trgovcu, od ministrov za finance in gospodarstvo, ki opravljata tekoče posle, Uroša Čuferja in Metoda Dragonje pa, da predstavita alternative, če Agrokor denarja ne bo zbral.

Predsednik DeSUS je prepričan, da vlada ne more reči, da s tem nima ničesar, saj vlada vedno odgovarja za stanje v državi. V primeru prodaje Mercatorja se lahko zgodi, da bo brez dela ostalo veliko ljudi, s temi problemi pa se bodo morali po 13. juliju soočiti politiki, zato je Erjavec zaskrbljen. "Verjamem, da recimo Miro Cerar v tem trenutku še ni zaskrbljen, bo pa zaskrbljen po volitvah, če bo dobil mandat od volivcev," je dejal.

Sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Ladi Rožič je spomnil, da so zaskrbljeni nad prodajo Mercatorja, "ker je netransparentna in v bistvu pomeni to, da bomo dolgoročno izgubili ogromno delovnih mest". Kot je dejal, bi lahko bile posledice prodaje katastrofalne.

"Mercator v državi ustvari osem odstotkov bruto domačega proizvoda. Če začne to padati, to pomeni kolaps slovenskega gospodarstva, kolaps slovenske živilsko-predelovalne industrije, prav tako bodo velike težave s kmeti," je dejal Rožič. Prepričan je, da je to postalo "čisto politično vprašanje". "Vlada, ki mora skrbeti za svoje državljane, se mora na to odzvati," je dejal.

Ivo Vajgl, ki je bil na zadnjih evropskih volitvah za evropskega poslanca izvoljen na listi DeSUS, je napovedal, da bo 27. junija v Ljubljani pripravil konferenco z mednarodno udeležbo, na kateri bodo poskušali v zvezi z zgodbo Mercatorja osvetliti nekaj primerov dobre prakse v Evropi, npr. v Španiji ali Italiji, kjer je prišlo do združevanja interesov proizvajalcev, živilsko-predelovalne industrije, lastnikov in potrošnikov.

Prepričan je, da lahko tako najdemo model, ki bi bil uporaben tudi za Slovenijo. "Ni se treba bati, da to pomeni povratek v družbeno lastnino ali socializem. Gre preprosto za to, da se najdejo poslovni modeli, v katerih bodo vsi zainteresirani lahko realizirali svoj interes. To je zelo učinkovito tako v Franciji, Italiji kot v Španiji in ni nobenega razloga, da ne bi bilo tudi pri nas. Vsekakor bi se bilo prej vredno ukvarjati s tem modelom in ga poskušati aplicirati tukaj, kot da damo hlače dol in se prodamo špekulantom in cela zadeva z Agrokorjem smrdi do nebes," je sklenil.