Sobota 18 November 2017
Prijava Registracija

Prijavi se na spletno stran

Uporabnik ime *
Geslo *
Zapomni si me

Registracija v spletno stran

Polja označena z (*) morajo biti izpolnjena.
Ime *
Uporabnik ime *
Geslo *
potrdi geslo *
E-naslov *
potrdi E-naslov *
Captcha *

TEMA MESECA:

Delovni čas

ZDR-1 definira delovni čas kot efektivni delovni čas in čas odmora med delovnim časom ter čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oz. splošnim aktom.


Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine Slovenije - dalje KPDTS v 25. členu določa, da se v delovni čas všteva tudi čas priprave na delo, čas potreben za zaključek dela in čas inventur!

 

Ko govorimo o upravičenih odsotnostih z dela je potrebno upoštevati, da že zakon določa naslednje:

-          letni dopust,

-          plačana odsotnost zaradi osebnih okoliščin,

-          odsotnost z dela zaradi praznovanja (državni prazniki in drugi, po zakonu dela prosti dnevi),

-          odsotnost zaradi zdravstvenih razlogov, tudi darovanje krvi,

-          odsotnost zaradi opravljanja funkcije ali drugih obveznosti predpisanih po drugih zakonih,

-          odsotnost zaradi izobraževanja,

-          odsotnost zaradi izrabe starševskega dopusta,

-          odsotnost zaradi iskanja nove zaposlitve v času odpovednega roka,

-          odmor za dojenje,

-          odsotnost, ko delavec ne dela in ni na delu iz razlogov na strani delodajalca in po novem zakonu tudi

-          odsotnost zaradi odrejenega "čakanja na delo doma" s pravico do nadomestila 80% plače delavca.

 

Delovni čas delavca je vsak čas, v katerem delavec dela, torej je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje obveznosti po pogodbi o zaposlitvi.

 

Čas, ki ga delavec porabi za prehod iz ene v drugo poslovalnico (v primerih, ko je odrejen na delo v dve ali več poslovalnic) se šteje za delovni čas!

 

Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden.

 

Z zakonom ali kolektivno pogodbo se lahko kot polni delovni čas določi delovni čas, ki je krajši od 40 ur, vendar najmanj 36 ur.

 

DELOVNI TEDEN

Delovni čas določi delodajalec. KPDTS v 26. členu določa, da se ta razporedi previloma na 5 ali 6 delovnih dni. Skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (dalje ZDR-1- 148. člen) neenakomerno razporejen delovni čas ne sme biti razporejen na manj kot 4 dni v tednu!

 

Torej delodajalec ne sme delavcu naložiti delo le v 3 delovnih dneh v tednu!

 

POGODBA O ZAPOSLITVI

Ko govorimo o delovnem času, kot pravici delavca, je zelo pomembno, kaj smo se dogovorili z delodajalcem ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi! V pogodbi o zaposlitvi se lahko stranki pri določitvi delovnega časa sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca, lahko pa to vsebino natančneje uredita sami.

 

Pomembno je, da se dogovorita natančno ali sklepata pogodbo za pet dnevni delovni teden, torej 8 ur na dan ali za šest dnevni delovni teden, torej 6 ur in 40 minut na dan.

 

Ta dogovor je pomemben tudi za to ker je dogovorjeni delovni teden tudi osnova za odmero minimalnega trajanja letnega dopusta. V pogodbi o zaposlitvi se lahko delavec in delodajalec tudi dogovorita o neenakomerni razporeditvi delovnega časa oziroma o pogojih za začasno prerazporeditev delovnega časa.

 

V primerih, ko to zahteva organizacija delovnega procesa pri delodajalcu, je v pogodbi o zaposlitvi tudi določilo (zaveza delavca), da bo delavec delal v deljenem delovnem času, v izmenah, v turnusu, da bo opravljal dežurstva, delal ponoči ali za praznike in druge dela proste dni in podobno.

 

Naše pogodbe o zaposlitvi vsebujejo praviloma takšno določbo:

" Tedenski delovni čas delavca znaša _________  ur. Tedenski delovni čas je razporejen na     delovnih dni.

 O razporeditvi dnevnega in tedenskega delovnega časa, odreditvi neenakomerno razporejenega ali začasno prerazporejenega delovnega časa, nočnega dela, dela preko polnega delovnega časa, izmenskega dela, deljenega delovnega časa in o ostalih vprašanjih, povezanih z delovnim časom, odloča delodajalec ali od nje pooblaščeni delavec v skladu z določili ZDR-1 in Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije."

 

ORGANIZACIJA (RAZPOREJANJE) DELOVNEGA ČASA

 

Temeljna pravica delavca je, da delo opravlja v dogovorjenem delovnem času!

 

V praksi se pogosto pojavlja oblika izmenskega dela, to pomeni, da delavci v naprej vedo kako si izmene sledijo in si temu ustrezno prilagodijo čas za družino! Tudi zato KPDTS v členih od 27. do 32. člena določa in pojasnjuje vrste in oblike delovnega časa. Še več 26. člen KPDTS jasno določa, da letni razpored delovnega časa obvezno vsebuje število delovnih dni v tednu za delavce v posamezni organizacijski enoti in vrsto in obliko delovnega časa. Za zagotovitev ustrezne fleksibilnosti in lažjega usklajevanja delovnega časa z zasebnim časom KPDTS zahteva, da se lahko delavce, če je to dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi, tedensko obvešča o delovnem času in to najmanj 2 delovna dneva pred pričetkom dela po tedenskem urniku!

 

NEENAKOMERNA RAZPOREDITEV DELOVNEGA ČASA IN ZAČASNA PRERAZPOREDITEV DELOVNEGA ČASA

 

Neenakomerna razporeditev delovnega časa in začasna prerazporeditev delovnega časa sta izjemi IN NE PRAVILO kot to napačno razumejo in uporabljajo nekateri delodajalci!

 

Neenakomerna razporeditev delovnega časa in začasna prerazporeditev delovnega časa pomenita, da delavec v posemeznem obdobju dela več, v obdobju ki sledi pa manj!

 

KPDTS 3 odstavka 33. člena govori o tem, da delodajalec lahko delovni čas neenakomerno razporedi ali začasno prerazporedi, če potreba po takšnem organiziranju delovnega časa izhaja iz narave ali organizacije dela, potreb uporabnikov ali podobnih razlogov! 


Neenakomerno razporeditev delovnega časa delodajalec planira v letnem koledarju!

To pomeni, da delodajalec že v naprej planira obdobja v katerih bodo delavci delali več kot na primer 8 ur in obdobja, ko bodo delavci delali manj ali bodo celo prosti. Z letno razporeditvijo delovnega časa je potrebno z enakomerno ali neenakomerno razporeditvijo delovnega časa delavcem, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, zagotoviti največ toliko delovnih dni, da bodo v skladu z zakonom in to kolektivno pogodbo imeli zagotovljen polni delovni čas.

 

Torej če delodajalec planira neenakomerno razporeditev delovnega časa mora delavcu v povprečnem (na primer 5 dnevnem) delovnem tednu zagotoviti za 2088 ur dela letno.

 

Začasna prerazporeditev delovnega časa se ne planira.

 

Do takšne spremembe v organizaciji dela pride po objektivnih (različne vrste in oblike delovnega časa, ki ne omogočajo izravnave delovnega časa v krajšem obdobju) ali tehničnih razlogov ali razlogov organizacije dela, ki narekujejo začasno prilagoditev delovnega časa. To so vse okoliščine, ki jih ni mogoče v naprej planirati.

 

Pri razlogih organizacije dela se najpogosteje pojavi izjema povečanega obsega dela (povečan obseg dela in potrebe strank v božičnih in novoletnih praznikih je znan v naprej in se planira v letnem koledarju!!).

 

Začasna prerazporeditev delovnega časa pomeni, da delavcu določimo obdobje dela več kot je pogodbeno dogovorjeno (na primer več kot 8 ur). Obdobju, ko delavec dela več, mora slediti obdobje ko dela manj (namesto 8 le 6 ur ali pa je cel dan prost in tako izrabi višek ur!).

 

O razlogih za začasno prerazporeditev in o času takšne prerazporeditve (od kdaj do kdaj bo veljal ukrep) mora delodajalec delavce obvestiti v pisni obliki najmanj en dan pred prerazporeditvijo.

 

V primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa in začasne prerazporeditve delovnega časa lahko delovni teden traja največ 56 ur tedensko! Navedeno število ur je absolutni maksimum, ki ga ni dopustno preseči tudi z nadurnim delom ne!

 

KPDTS določa, da se neenakomerno razporejeni delovni čas in začasno prerazporejen delovni

čas izravnata s povprečnim delovnim časom (na primer 40 ur na teden) v koledarskem letu.


Delodajalci morajo poleg navedenih omejitev upoštevati tudi zakonsko določene pravice delavcev do odmora in počitka.

 

V primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa urejene drugače (izjema pravica do dnevnega počitka - med enim in drugim delavnikom lahko izjemoma traja le 11 ur). Prav tako morajo upoštevati prepoved neenakomerne razporeditve in začasne prerazporeditve delovnega časa za določene kategorije delavcev.

 

Delodajalec ABSOLUTNO ne sme odrediti dela v neenakomerno razporejenem delovnem člasu ali v začasno prerazporejenem delovnem času:

 

  1. delavki v času nosečnosti in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko doji otroka, če iz ocene tveganja zaradi takega dela izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka,
  2. delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti,
  3. delavcu, kateremu bi se po pisnem mnenju izvajalca medicine dela, oblikovanem ob upoštevanju mnenja osebnega zdravnika, zaradi takega dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje,
  4. delavcu, ki ima polni delovni čas krajši od 36 ur na teden zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare v skladu s tretjim odstavkom 143. člena tega zakona,
  5. delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali drugimi predpisi.

 

Delodajalec sme odrediti delo v neenakomerni razporeditvi delovnega časa ali začasni prerazporedutvi delovnega časa, le na podlagi PISNEGA soglasja delavca v naslednjih primerih:

 

-  delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let,

-  enemu od delavcev – staršev, ki neguje in varuje otroka, mlajšega od sedem let ali hudo bolnega otroka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, in ki živi sam z otrokom,

-  starejšemu delavcu (delavec starejši od 55 let!).

 

Sindikat, svet delavcev oz. delavski zaupnik lahko zahteva, da ga delodajalec enkrat letno obvesti o izrabi delovnega časa, upoštevaje letni razpored, o opravljanju nadurnega dela oz. o začasni prerazporeditvi delovnega časa.

 

 Posebne oblike dela- nadurno in nočno delo

V primerih, ko dela ni mogoče opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev, delodajalec lahko uvede nadurno delo oz. delo preko polnega delovnega časa. Nadurno delo je delo po pogodbi o zaposlitvi, le da se opravlja v času, ki presega polni delovni čas.

 

Nadurno delo se šteje kot izjema in se ga delavcu lahko naloži le v primerih, ki jih izrecno našteva zakon:

 

-          zaradi izjemoma povečanega obsega dela,

-          če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi in premoženja,

-          če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi jo povzročila prekinitev dela,

-          če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa,

-          v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti (s podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom dodatnih primerov nadurnega dela ni mogoče določiti!).

 

Delodajalec mora nadurno delo odrediti v pisni obliki praviloma pred začetkom dela. V izjemnih primerih ga lahko odredi tudi ustno, vendar mora pisno odreditev vročiti delavcu naknadno, in sicer najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.

 

Nadurno delo je omejeno na največ osem ur na teden, 20 ur na mesec in 170 ur na leto.

 

Če delavec pisno soglaša lahko nadurno delo presega letno omejitev, vendar nikakor ne sme trajati več kot 230 ur na leto (pisno soglasje je treba pridobiti za vsako odreditev, ki presega 170 ur).

 

Delodajalec ne sme neenakomerno razporediti delovni čas, začasno prerazporediti delovni čas, odrediti nadurnega dela, in dodatnega dela v primerih naravne ali druge nesreše v primerih:

-  delavki ali delavcu v skladu z določbami tega zakona zaradi varstva nosečnosti in starševstva (185. člen),

-  delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, se lahko naloži opravljanje nadurnega dela ali dela ponoči samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem.

-  delavka v času nosečnosti in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko doji otroka, ne sme opravljati nadurnega dela ali dela ponoči, če iz ocene tveganja zaradi takega dela izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka.

-  enemu od delavcev – staršev, ki neguje in varuje otroka, mlajšega od sedem let ali hudo bolnega otroka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, in ki živi sam z otrokom, se sme naložiti, da opravlja nadurno delo ali delo ponoči, samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem.

 

Starejšemu delavcu delodajalec brez delavčevega pisnega soglasja ne sme odrediti nadurnega ali nočnega dela.

 

Nadurno delo ni dopustno odrediti:

-  delavki v času nosečnosti in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko doji otroka, če iz ocene tveganja zaradi takega dela izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka

-  delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti,

-  delavcu, kateremu bi se po pisnem mnenju izvajalca medicine dela, oblikovanem ob upoštevanju mnenja osebnega zdravnika, zaradi takega dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje,

-  delavcu, ki ima polni delovni čas krajši od 36 ur na teden zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare v skladu s tretjim odstavkom 143. člena tega zakona,

-  delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali drugimi predpisi.

 

Nočno delo

 

Nočno delo je delo v času med 23. in šesto uro naslednjega dne. Če je z razporeditvijo delovnega časa določena nočna delovna izmena, se šteje za nočno delo osem nepretrganih ur v času med 22. in sedmo uro naslednjega dne.

 

Nočni delavec je delavec, ki dela ponoči vsaj tri ure svojega dnevnega delovnega časa oziroma delavec, ki dela ponoči vsaj tretjino polnega letnega delovnega časa.

 

Nočni delavec ima pravico do posebnega varstva, in sicer:

 

-          če bi se mu zaradi nočnega dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje, ga mora delodajalec zaposliti na ustrezno delo podnevi (mnenje izvajalca medicine dela, ob upoštevanju mnenja osebnega zdravnika).

-          delodajalec mu mora zagotoviti: daljši dopust, ustrezno prehrano med delom, strokovno vodstvo delovnega oziroma proizvodnega procesa.

-          delodajalec mora zagotoviti periodično izmenjavo izmen, pri čemer sme delavec ene izmene delati ponoči najdlje en teden; daljše časovno obdobje pa lahko dela ponoči le, če s takim delom izrecno pisno soglaša.

 

Delodajalec ne sme razporediti na nočno delo delavca, ki nima urejenega prevoza na delo in z dela.

 

Delovni čas nočnega delavca ne sme v obdobju štirih mesecev trajati povprečno več kot osem ur na dan. Daljše referenčno obdobje se lahko določi z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, vendar ne daljše od šest mesecev. Delovni čas nočnega delavca, ki dela na delovnem mestu, na katerem iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare, ne sme trajati več kot osem ur na dan.

 

Delodajalec se mora pred uvedbo nočnega dela, in nato najmanj enkrat letno (če se nočno delo redno opravlja z nočnimi delavci) posvetovati s sindikati pri delodajalcu, in sicer o določitvi časa nočnega dela, o oblikah organiziranosti nočnega dela in o ukrepih varnosti in zdravja pri delu in socialnih ukrepih.

 

Pripravila: Andreja Toš Zajšek

 

Delovni čas

Kontakt z nami

Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS)
Naslov: Dalmatinova ulica 4, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 / 43 41 253
Fax:01/ 43 27 094
Email: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Davčna številka: SI 60310146
Matična številka: 5380901
Spletna stran: http://www.sindikat-sdts.si

Prijava na novice

Prijavite se na novice

Za pravilno delovanje strani uporabljamo piškotke Podrobne informacije..

Sprejemam piškotke.