Nedelja 16 December 2018

Plačilo za delo v neenakomernem delovnem času ali začasno prerazporejene delovnem času

Delo v neenakomernem delovnem času (urna postavka) je v osnovi po vrednosti enaka, kot velja za delo v enakomerno organiziranem delovnem času. To v praksi razumemo ura za uro.

Dodatke, ki pripadajo delavcu zaradi dela v manj ugodnem delovnem času ( 68. člen KPDTS) ali dodatki, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu mora delodajalec (ne glede na način obračunavanja plače ) obračunati in izplačati za mesec, ko je bilo delo pod takšnimi pogoji dejansko opravljeno

V primeru »viška« ur na koncu referenčnega obdobja (praviloma ob zaključku koledarskega leta), ki med referenčnim obdobjem ni bil izrabljen oziroma delavci za te ure niso prejeli plačila mora delodajalec, ob plači za mesec , ki sledi zaključku referenčnega obdobja , delavcu obračunati in izplačati vse opravljene in neplačane ure (višek ur) v višini kot velja za nadure!

Tako imenovane minus ure, ki nastanejo iz razlogov na strani delodajalca ni dopustno prenašati v naslednje referenčno obdobje še manj pa za te ure enostransko posegati v letni dopust delavca!

Preberite več: Plačilo za delo v neenakomernem delovnem času ali začasno prerazporejene delovnem času

Pravice staršev in delovni čas

Delodajalcev ne sme odreči pravice do spremenjenega delanega časa delavca, če to zahteva delavec skladno z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.

Preberite več: Pravice staršev in delovni čas

Delo ob nedeljah

Delodajalec mora z letnim razporedom delovnega časa določiti takšen razpored delovnega časa, da delavec praviloma ne bo razporejen na delovno obveznost več kot na dve (2) nedelji v mesecu, vendar ne več kot šestindvajset (26) nedelj v letu.

Delo ob nedeljah ni dovoljeno naložiti delavki, v času nosečnosti in še eno leto po porodu, oziroma ves čas, ko doji otroka.

Izjemoma, na podlagi izrecne pisne pobude delavca, sme delodajalec planirati in odrediti nadurno delo za:

  • delavce, ki skrbijo za otroka do treh (3) let starosti,
  • enemu od delavcev – staršev, ki ima hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, in ki živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo,
  • enemu od staršev, ki skrbi za predšolskega otroka od tretjega leta starosti dalje

in to tako, de ne bo razporejen na delovno obveznost več kot deset nedelj v posameznem koledarskem letu, pri čemer morata delovni nedelji posameznega delavca obvezno slediti najmanj dve prosti nedelji,

in to tako, de ne bo razporejen na delovno obveznost več kot deset nedelj v posameznem koledarskem letu, pri čemer morata delovni nedelji posameznega delavca obvezno slediti najmanj dve prosti nedelji.

Preberite več: Delo ob nedeljah

Delo preko polnega delovnega časa ali nadurno delo

Nadurno delo se šteje kot izjema in se ga delavcu lahko naloži le pod pogojem , da dela ni možno opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev in v primerih, ki jih izrecno našteva zakon in KPDTS.

 

Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan , v primeru enakomerne razporeditve delovnega časa, lahko traja največ deset ur (144. člen ZDR).

 

Nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi preko letne časovne omejitve (8/20/170) vendar skupaj največ 230 ur na leto. V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca.

 

Prepoved nadurnega dela velja za delavke, v času nosečnosti in še eno leto po porodu, oziroma ves čas, ko doji otroka, delavce ( enemu od delavcev – staršev), ki ima hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, in ki živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo, ter na podlagi pisne pobude delavca tistim ki skrbijo za otroka do treh (3) let starosti.

Preberite več: Delo preko polnega delovnega časa ali nadurno delo

Delo ob dnevih, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi

Delodajalec mora organizirati delovni proces tako, da bodo delavci prosti najmanj 5 dni v letu, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi, praviloma 1. januarja, 1. maja, 1. novembra, 25. decembra in na velikonočno nedeljo.

Za ranljive kategorije delavec pa velja povsem enaka zaščita kot za delo ob nedeljah.

Če delavec dela na ostale, z zakonom določene proste delovne dni (razen 1. januarja, 1. maja, 1. novembra, 25. decembra in velikonočna nedelja) , mu je delodajalec dolžan omogočiti izrabo ur, opravljenih na ta dan, najkasneje v naslednjem mesecu ali mu je te ure dolžan izplačati.

Predstavljene omejitve dela ob dnevih, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi pa ne veljajo za :

  • delodajalce, katerim država s posebnimi predpisi zaradi javnega interesa predpiše obvezno opravljanje dejavnosti,
  • delodajalce, ki opravljajo javno gospodarsko službo ali tržno dejavnost na podlagi zakona, ki ureja področje energetike in za
  • za tiste delavce, ki delajo v okviru zaključenega proizvodnega procesa (priprava in izdelava hrane – pekarna, slaščičarna ipd.), povezanega z osnovno trgovinsko dejavnostjo.

Preberite več: Delo ob dnevih, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi

Kontakt z nami

Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS)
Naslov: Dalmatinova ulica 4, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 / 43 41 253
Fax:01/ 43 27 094
Email: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Davčna številka: SI 60310146
Matična številka: 5380901
Spletna stran: http://www.sindikat-sdts.si

Prijava na novice

Prijavite se na novice

Za pravilno delovanje strani uporabljamo piškotke Podrobne informacije..

Sprejemam piškotke.