Nedelja 16 December 2018

Delo preko polnega delovnega časa ali nadurno delo

Nadurno delo se šteje kot izjema in se ga delavcu lahko naloži le pod pogojem , da dela ni možno opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev in v primerih, ki jih izrecno našteva zakon in KPDTS.

 

Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan , v primeru enakomerne razporeditve delovnega časa, lahko traja največ deset ur (144. člen ZDR).

 

Nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi preko letne časovne omejitve (8/20/170) vendar skupaj največ 230 ur na leto. V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca.

 

Prepoved nadurnega dela velja za delavke, v času nosečnosti in še eno leto po porodu, oziroma ves čas, ko doji otroka, delavce ( enemu od delavcev – staršev), ki ima hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, in ki živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo, ter na podlagi pisne pobude delavca tistim ki skrbijo za otroka do treh (3) let starosti.

Nadurno delo (144. čl. ZDR-1) in dodatno delo v primerih naravne ali druge nesreče (145. čl. ZDR-1) sta edini obliki dela preko polnega delovnega časa (143. čl. ZDR-1), ki jih opredeljuje in določa zakon.

Nadurno delo je eden od ukrepov delodajalca s katerim zagotavlja potrebno prožnost pri organizaciji delovnega procesa in razporejanju delovnega časa. Nadurno delo se, skladno z zakonom, šteje kot izjema . Če v pogodbi o zaposlitvi ni posebnega dogovora o delu preko dogovorjenega delovnega časa, niti ni dogovora o tem, da je delovni čas lahko neenakomerno razporejen (ali začasno prerazporejen), delavcu sploh ni mogoče odrediti oziroma naložiti dela preko dogovorjenega delovnega časa, razen v primeru naravnih in drugih nesreč.

Zakon določa splošno prepoved odrejanja nadurnega dela. Nadurno delo se ne sme uvesti, če je delo možno opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev (1. odst. 146. čl. ZDR-1).

Ob upoštevanju splošne prepovedi in le v primeru, da dela ni mogoče opraviti drugače kot preko polnega delovnega časa Zakon in KPDTS ( členi 34.,35. in 36) določata primere in pogoje za zakonito odreditev nadurnega dela in delavcu dolžnost, da ga opravi.

Nadurno delo se šteje kot izjema in se ga delavcu lahko naloži le pod pogojem , da dela možno opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev in v primerih, ki jih izrecno našteva zakon:

•           zaradi izjemoma povečanega obsega dela,

•           če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi in premoženja,

•           če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela,

•           če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa,

•           v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti (s podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom dodatnih primerov nadurnega dela ni mogoče določiti!).

 

KPDTS še dodatno določa primere, ko se lahko odredi delo preko polnega delovnega časa (34. člen):

•           nepričakovane odsotnosti delavca;

•           izvedbe rednih in izrednih inventurnih popisov;

•           prekinitve energije, če je potrebno začeto delo nadaljevati in dokončati.

Vsi navedeni primeri izhajajo nastanka izjemnih, nujnih in nepredvidenih okoliščin, zaradi katerih bi sicer v redni organizaciji dela pri delodajalcu lahko prišlo do zastojev oziroma nepričakovanih težav, zato v izogib škodljivim posledicam terjajo ukrepanje delodajalca in delo preko polnega delovnega časa.

Delodajalec je dolžan nadurno delo odrediti v pisni obliki pred začetkom dela. Če tega zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela ni mogoče storiti, se lahko nadurno delo odredi tudi ustno. V tem primeru se pisno odreditev vroči delavcu naknadno, vendar najkasneje v roku petih (5) delovnih dni po opravljenem nadurnem delu.

Nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi preko letne časovne omejitve (8/20/170) vendar skupaj največ 230 ur na leto. V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca. V primeru odklonitve pisnega soglasja delavec ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam v delovnem razmerju.

Glede na določbe KPDTS, da se dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev nadurnega dela lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju šestih (6) mesecev, mora delodajalec delavcem ves čas zagotavljati zakonsko določene odmore in počitke.

Zaščita delavcev

Delodajalec na sme odrediti dela preko polnega delovnega časa :

•           delavki v času nosečnosti in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko doji otroka, če iz ocene tveganja zaradi takega dela izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka,

•           delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti,

•           delavcu, kateremu bi se po pisnem mnenju izvajalca medicine dela, oblikovanem ob upoštevanju mnenja osebnega zdravnika, zaradi takega dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje,

•           delavcu, ki ima polni delovni čas krajši od 36 ur na teden zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare v skladu s tretjim odstavkom 143. člena tega zakona,

•           delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali drugimi predpisi.

Delodajalec sme odrediti delo preko polnega delovnega časa le na podlagi PISNEGA soglasja delavca v naslednjih primerih:

•           delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let,

•           enemu od delavcev – staršev, ki neguje in varuje otroka, mlajšega od sedem let ali hudo bolnega otroka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, in ki živi sam z otrokom.

•           starejšemu delavcu (delavec starejši od 55 let!).

Opozoriti je potrebno, da delodajalec z nezakonitim odrejanjem nadurnega dela poseže v pravice delavca iz delovnega razmerja, zaradi česar je lahko tudi odškodninsko odgovoren za škodne posledice v delavčevi nepremoženjski sferi (poslabšano zdravstveno stanje) ali premoženjski sferi bolniški stalež zaradi preutrujenosti (izgorelosti) in s tem povezana nižja nadomestila plače od plače, ki bi jo delavec prejel če bi delal.

 

Delavec lahko brez negativnih pravnih posledic zavrne delo v primerih, ko:

•           ni bil obveščen na način kot določa KPDTS, da gre za neenakomerno razporeditev delovnega časa , po 10 urah dela,

•           v primeru, ko je bil na način, kot to določa 4 odstavek 33. člena KPDTS seznanjen , da dela v začasno prerazporejenem delovnem času ali da iz letnega koledarja ne izhaja , da je njegov delovni čas v določenem obdobju neenakomerno razporejen, po opravljeni 13 uri dela.

Delodajalec nima pravice siliti delavca, da dela preko zakonskih omejitev delovnega časa, zato je o takšnih ravnanjih potrebno obvestiti sindikat dejavnosti in Inšpektorat za delo.

Sodna praksa:

PREKORAČITEV ZAKONSKO OMEJENIH NADUR:

Za prekoračitev zakonsko dovoljene kvote dela preko polnega delovnega časa ni odgovoren delavec, zato ga za takšno kršitev delodajalca ne morejo zadeti škodljive posledice. Tudi delo, ki ga delavec po odredbi oziroma navodilih delodajalca opravi preko zakonsko dovoljene kvote nadur, je nadurno delo, za katero ZDR in KP dejavnosti predvidevata plačilo ustreznega dodatka (Sodba in sklep Sodba Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 111/2012).

IZRABA PROSTIH UR:

V načelu je delavec za delo, tako redno kot nadurno, upravičen do plačila. Vendar pa je tudi kompenzacija opravljenih nadur s prostimi urami primerna odmera za nadurno delo, če ob tem delodajalec plača še dodatek, ki je predviden za siceršnje plačilo nadurnega dela. (Sodba Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 80/2015).

KRAJŠI DELOVNI ČAS

V sistemu delovnih razmerij je pravilo delovno razmerje za nedoločen čas in za polni delovni čas. Zakon sicer dopušča možnost, da delodajalec delavca zaposli tudi za krajši delovni čas od polnega delovnega časa, seveda pa to velja za primer, če za delo, ki ga delavec opravlja, delodajalec ne izkazuje potrebe, da bi se opravljalo polni delovni čas. Odreditev ali naložitev dela preko dogovorjenega delovnega časa oziroma nadurnega dela bi bila v takem primeru zato v nasprotju z namenom in cilji, zaradi katerih je delo s krajšim delovnim časom dogovorjeno. Kljub temu pa sme v določenih (izjemnih) primerih in pod določenimi pogoji (V primeru naravnih in drugih nesreč 145. ZDR-1) delodajalec naložiti oziroma odrediti delo tudi preko dogovorjenega krajšega delovnega časa.

Če v pogodbi o zaposlitvi ni posebnega dogovora o delu preko dogovorjenega delovnega časa niti dogovora o tem, da je   delovni čas lahko neenakomerno razporejen (ali začasno razporejen), delavcu sploh ne sme odrediti oziroma naložiti dela preko dogovorjenega delovnega časa (razen v primeru naravnih in drugih nesreč iz 144. člena ZDR, zdaj 145. ZDR-1). Sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 41/2013

PISNA ODREDITEV NADURNEGA DELA

Zakonska določba, da mora delodajalec delavcu nadurno delo odrediti pisno, je obveznost delodajalca, da odreditev nadurnega dela delavcu sporoči jasno in določno, namenjena pa je tudi evidenci in morebitnemu nadzoru nadurnega dela. Če delodajalec to zakonsko obveznost krši in nadur ne odredi pisno, delavec zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic v smislu, da se mu odrejene in opravljene nadure ne priznajo. Bistveno pa je, da se nadurno delo opravlja po odredbi delodajalca, kar hkrati pomeni, da je delodajalec dolžan plačati le tisto nadurno delo, ki ga je izrecno odredil. Sodba Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 288/2008.

OSTAJANJE NA DELU- NADURNO DELO

Pisna odreditev dela ni nujen pogoj za priznanje nadurnega dela oziroma opravljenih nadur. Nepravilno je stališče, da delavec ni upravičen do plačila teh ur, ker je svoje delo opravljal tako neučinkovito, da je zaradi tega moral ostajati na delu po poteku rednega delovnega časa. Bistveno je, da je delodajalec (tožena stranka) ves čas zaposlitve tožnika vedela, da opravlja delo preko polnega delovnega časa (pri toženi stranki se je vodila elektronska evidenca ur) ter bi morala v tem primeru sama ukrepati tako, da bi bodisi tožniku te ure priznala kot opravljene nadure ali pa mu prepovedala opravljanje dela preko polnega delovnega časa, če je štela, da njegova prisotnost na delu ni potrebna. Delodajalec se namreč ne more sklicevati na to, da ure, ki jih delavec porabi na delu, ne pomenijo nadur v smislu določbe 143. člena ZDR, ker delavec svojega dela ne opravlja učinkovito, če dopušča, da delavec po poteku rednega delovnega časa ostaja na delu in v tem času dejansko opravlja svoje delo. Sodba in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 996/2015

 

Tožniku so nadrejeni delavci odrejali delo v takem obsegu in s takimi časovnimi roki, da ga je bilo objektivno mogoče opraviti le z ostajanjem v službi preko polnega delovnega časa, torej z opravljanjem nadur. Kljub izostanku izrecne odredbe nadurnega dela je glede na opisane okoliščine treba šteti, da je bilo nadurno delo odrejeno in je tožnik upravičen do plačila za tako delo. Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 1257/2008.

PREKORAČITEV KVOTE NADURNEGA DELA

Za prekoračitev zakonsko dovoljene kvote dela preko polnega delovnega časa ni odgovoren delavec, zato ga za tako kršitev delodajalca ne morejo zadeti škodljive posledice. Tudi delo, ki ga delavec po odredbi oziroma navodilih delodajalca opravi preko zakonsko dovoljene kvote nadur, je nadurno delo, za katero ZDR in kolektivna pogodba dejavnosti predvidevata plačilo ustreznega dodatka. Sodba Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 111/2012 .

NEZAKONITO ODREJENO NADURNO DELO

Tožnik je imel kot invalid III. kategorije invalidnosti pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega. Kljub temu mu je tožena stranka nalagala delo izven tako določenega delovnega časa (kot nadurno delo), tudi na razgovor k direktorju ga je vabila izven njegovega delovnega časa. Tožnikov ne odziv na zagovor glede na to, da je podaljševanje delovnega časa zanj predstavljalo obremenitev, ne predstavlja hujše kršitve delovne obveznosti, ki bi pomenila utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (VDSS sodba Pdp 794/2009)

Tožena stranka je tožniku kot starejšemu delavcu brez njegovega soglasja nalagala delo preko polnega delovnega časa. Zaradi opravljanja dela preko polnega delovnega časa, je bil utrujen, v posledici česar je pri sestopu z bagra z višine 1 metra s kolenom udaril v gosenico stroja in zdrsnil na tla ter utrpel poškodbe. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so podani vsi elementi odškodninske odgovornosti tožene stranke za obravnavano nezgodo (VDSS sodba Pdp 651/2012) .

 

Kontakt z nami

Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS)
Naslov: Dalmatinova ulica 4, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 / 43 41 253
Fax:01/ 43 27 094
Email: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Davčna številka: SI 60310146
Matična številka: 5380901
Spletna stran: http://www.sindikat-sdts.si

Prijava na novice

Prijavite se na novice

Za pravilno delovanje strani uporabljamo piškotke Podrobne informacije..

Sprejemam piškotke.