Ponedeljek 25 Junij 2018

Pravice staršev in delovni čas

Delodajalcev ne sme odreči pravice do spremenjenega delanega časa delavca, če to zahteva delavec skladno z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.

Tretji odstavek 148. člena ZDR-1 se nanaša na usklajevanje prostega časa oziroma družinskega življenja in poklicnega življenja. Navedeni člen je potrebno razumeti in uporabiti kot splošno določbo skladno s katero mora delodajalec delavcem omogočiti lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti (potreben čas za nego obolelega zakonca, staršev…). Delavci z družinskimi obveznostmi lahko predlagajo drugačno razporeditev delovnega časa z namenom lažjega usklajevanja časa za delo in prostega delovnega časa. V teh primerih razlog za takšen predlog izhaja izključno iz osebnih potreb delavca in ne sloni na kakšni drugi z zakonom določeni pravici. Delodajalec se mora na tak predlog pisno odzvati in svojo odločitev glede predloga utemeljiti, pri tem pa lahko izhaja zgolj iz potreb delovnega procesa.

V drugačnem položaju so pa delavci, ki zahtevajo od delodajalca uskladitev delovnega časa , zaradi uveljavljanja pravice iz starševskega zavarovanja. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP), ki med ostalim ureja materinski dopust, očetovski dopust, starševski dopust, določa tudi pravico enega od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega. Ta pravica izhaja iz zakona zato je delodajalec delavcu ne sme odreči, ne glede na ekonomske ali organizacijske težave! Ob tem, da zakon določa, da je delodajalec zagotavljati pravico do odsotnosti z dela ali krajšega delovnega časa delavcu zaradi izrabe starševskega dopusta, določenega z zakonom, določa tudi, da ima delavec po prenehanju starševskega dopusta pravico do dela pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi ( 186. člen ZDR-1).

O tem tudi sodna praksa kot na primer Sodba Vrhovnega sodišča RS v zadevi IIIV Ips 208/2014 :« Tožnik je pri delodajalcu uveljavljal pravico do dela s krajšim delovnim časom spada med ukrepe t.i. pozitivne diskriminacije. Tožena stranka ga je postavila v situacijo, ko se je moral odločati med tem, da sprejme delo na drugem delovnem mestu ali pa se pravici, ki jo je želel uživati, de facto odpove. Takšno nezakonito ravnanje tožene stranke, ki je tožnika omejevalo pri uveljavljanju njegove pravice, je treba obravnavati kot primer prepovedane diskriminacije, saj bi sicer pripeljalo do izničenja oziroma omejitve enakih možnosti in obravnavanja pri uresničevanju njegove pravice. Tožnik je uveljavljal pravico iz starševskega zavarovanja, ki mu ob izpolnitvi v ZSDP določenih pogojev pripada na podlagi samega zakona in ni stvar dobre volje njegovega delodajalca. Delodajalci zato delavcem izrabe te pravice ne smejo preprečevati ali omejevati, četudi se pri tem morda sklicujejo ali izgovarjajo na potrebe delovnega procesa.«


VPRAŠANJA

Vprašanje: Ali se sme delavki, ki se vrne z porodniškega dopusta in želi delati krajši delovni čas zaradi starševstva, začasno prerazporediti delovni čas?

Primer: Sem vodja poslovalnice. Ena od delavk se je po porodniškem dopustu odločila, da bo do 3 leta starosti otroka delala 24 ur na teden, 6 dni po 4 ure, ker smo trgovina. Sedaj nastopi problem, ker zahteva delovni urnik en teden dopoldan en teden popoldan. Ali jo lahko razporedim npr. en teden zjutraj, dva tedna popoldan in s tem ne kršim njenih pravic? Zgodi se tudi, da bi jo zaradi bolniških odsotnosti potrebovala npr. en dan zjutraj nato dva ali tri popoldan v enem tednu. Ne želim kršiti zakona niti njenih pravic zato prosim za obrazložitev kaj je po zakonu pravilno.

Odgovor: Delavka ima pravico do dela v enki obliki delovnega časa, kor je dogovorjeno z pogodbo o zaposlitvi oziroma, kot je to opravljala pred nastopom porodniške. Zaradi uveljavitve pravice do dela v krajšem delovnem času od polnega ne sme biti v slabšem položaju, kot je bila pred porodniško. Kar se tiče razporejanja dela delavke v »mešane urnike« teden zjutraj, dva tedna popoldan ali dan zjutraj nato dva ali tri popoldan… Takšna organizacije delovnega časa izhaja iz pravice delodajalca, da delavcem organizira delovni čas neenakomerno, vendar zakon izrecno prepoveduje delodajalcu (absolutna prepoved) da delavcu, ki , ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali drugimi predpisi (med te se všteva tudi ZSDP) odredi delo v neenakomerno razporejen delovnem času. Torej predlagane oblike dela oziroma razporeditve direktno nasprotujejo zakonskim pravicam delavke in bi bile nezakonite! .

 

Vprašanje : Ali je dopustno delavki, ki dela krajši delovni čas zaradi starševstva neenakomerno razporediti delovni čas na tri delovne dni?

Primer: V podjetju, kjer sem zaposlena imamo neenakomerno razporejen 6-dnevni delovni čas. Zanima me, ali ima lahko delavka, ki dela skrajšan delovni čas iz naslova starševskega varstva, npr. 20 tedensko, delovni čas razporejen tako, da dela ob sobotah 10 ur, preostanek ur pa razporejen še na dva delovna dneva med tednom? Ali obstaja kakršnakoli omejitev glede dnevne delovne obveznosti?

Odgovor: Delavki, ki uveljavlja pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, se ne sme organizirati delo v neenakomerno razporejenem delovnem času, kot to določa 148. člen ZDR-1! Delavka ima pravico, da dela krajši delovni čas , ki je organiziran skladno z pogodbo o zaposlitvi.

 

Vprašanje : Ali sme delodajalec zavrniti zahtevo delavke za delo v krajšem delovnem času zaradi starševstva?

Primer: Izteka se mi porodniška in bi želela nekaj časa delati polovični delovni čas. Ali me lahko delodajalec zavrne?

Odgovor: Pravica do dela s krajšim delovnim časom iz naslova starševstva izhaja iz Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki določa, da ima eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, pravico delati krajši delovni čas (t. j. najmanj polovična tedenska delovna obveznost). Eden od staršev, ki neguje in varuje dva otroka, lahko navedeno pravico podaljša do dopolnjenega šestega leta starosti mlajšega otroka. Delodajalec vam te pravice ne sme kratiti.

Delodajalec vam v primeru krajšega delovnega časa zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa vam do polne delovne obveznosti zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače.

Kontakt z nami

Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS)
Naslov: Dalmatinova ulica 4, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 / 43 41 253
Fax:01/ 43 27 094
Email: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Davčna številka: SI 60310146
Matična številka: 5380901
Spletna stran: http://www.sindikat-sdts.si

Prijava na novice

Prijavite se na novice

Za pravilno delovanje strani uporabljamo piškotke Podrobne informacije..

Sprejemam piškotke.