Nedelja 16 December 2018

Planiranje, organizacija in razporejanje delovnega časa

Temeljna pravica delavca je, da opravlja delo v dogovorjenem delovnem času, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi!

Tako ZDR-1 kot KPDST v 26. členu nalagata delodajalcem, da planirajo delovni čas zaposlenih v letnem koledarju / letnem razporedu delovnega časa. Število delovnih dni se od leta do leta spreminja. V letu 2017 imamo 260 delovnih dni (upoštevani so tudi dela prosti dnevi), kar pomeni da moramo v primeru 40 urnega delovnega časa opraviti 2080 ur.

Število delovnih dni se v letu 2017 lahko spremeni glede na 4 ali 6 dnevni delovni teden, ne spremenijo pa se ure mesečne delovne obveze. V letnem koledarju ni dovoljeno planirati število ur, ki bi v povprečju presegle 40 ur na teden!


V letnem razporedu lahko delodajalec planira neenakomerno razporeditev delovnega časa (33. člen KPDTS) in to med koledarskim letom spremeni z uvedbo začasne prerazporeditve delovnega časa če to zahteva narava ali organizacija dela ali zaradi potreb uporabnikov.

Neenakomerno razporeditev delovnega časa delodajalec planirana v letnem koledarju!

Začasna prerazporeditev delovnega časa se ne planira.


V primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa ali začasne prerazporeditve delovnega časa tedenska delovna obveza delavca ne sme , skupaj z nadurami, znašati več kot 56 ur na teden! Dolžina odmora se v primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa določi sorazmerno dolžini dnevnega delovnega časa ( daljši ko je čas več je odmora! 154. člen ZDR-1) .

Neenakomerna razporeditev delovnega časa in začasna prerazporeditev delovnega časa sta izjemi IN NE PRAVILO kot to napačno razumejo in uporabljajo nekateri delodajalci!


Delodajalec na sme odrediti dela v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali drugimi predpisi.


Delodajalec sme odrediti delo v neenakomerni razporeditvi delovnega časa ali začasni prerazporeditvi delovnega časa le na podlagi PISNEGA soglasja delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let in starejšemu delavcu (delavec starejši od 55 let!).

Delodajalci morajo poleg navedenih omejitev upoštevati tudi zakonsko določene pravice delavcev do odmora in počitka.

Sindikat, svet delavcev oz. delavski zaupnik lahko zahteva, da ga delodajalec enkrat letno obvesti o izrabi delovnega časa, upoštevaje letni razpored, o opravljanju nadurnega dela oz. o začasni prerazporeditvi delovnega časa.


Število delovnih dni se od leta do leta spreminja. V letu 2017 število delovnih dni po posameznem mesecu sledeče:

Pripravil: Racunovodja.com

Mesec

Delovniki - dni (ur)

Prazniki - dni (ur)

Skupaj dni

Skupaj ur

januar

21 (168)

1 (8)

22

176

februar

19 (152)

1 (8)

20

160

marec

23 (184)

0

23

184

april

18 (144)

2 (16)

20

160

maj

21 (168)

2 (16)

23

184

junij

Pripravil: Racunovodja.com

22 (176)

0

22

176

julij

21 (168)

0

21

168

avgust

22 (176)

1 (8)

23

184

september

21 (168)

0

21

168

oktober

21 (168)

1 (8)

22

176

november

21 (168)

1 (8)

22

176

december

19 (152)

2 (16)

21

168

Skupaj

249 (1992)

11 (88)

260

2080

 

Delovni čas in pogodba o zaposlitvi

Vedno znova je potrebno ponavljati, temeljna pravica delavca je , da opravlja delo v dogovorjenem delovnem času, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi! Najboljša delitev dnevnega časa je je 8 ur dela, 8 ur za sproščanje in 8 ur počitka! Tega zaradi podrejenega položaja večine delavcev ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi ni mogoče doseči. Kot nepisano pravilo je, da delodajalec delavcu ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi ponudi (raje zahteva od delavca) v podpis vnaprejšnje soglasje, da bo delavec opravlja delo v neenakomerno razporejenem ali začasno prerazporejenem delovnem času, nočnem delovnem času in preko polnega delovnega časa. Naše pogodbe kar praviloma vsebujejo naslednje besedilo: »O razporeditvi dnevnega in tedenskega delovnega časa, odreditvi neenakomerno razporejenega ali začasno prerazporejenega delovnega časa, nočnega dela, dela preko polnega delovnega časa, izmenskega dela, deljenega delovnega časa in o ostalih vprašanjih, povezanih z delovnim časom, odloča delodajalec ali od nje pooblaščeni delavec v skladu z določili ZDR-1 in Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije.«

Vendar tudi ta zapis ne pomeni, da siceršnji dogovor o delovnem času ne velja, pomeni le, da ima v pogodbi o zaposlitvi dogovorjena pravica o delovnem času, lahko tudi izjeme. Za izjeme od dogovorjenega pravila je značilno, da nastopijo le v izjemnih primerih ali pod izjemnimi pogoji, zato jih ni mogoče uporabljati kot splošno pravilo!

Planiranje delovnega časa - letni koledar

Tako ZDR-1 kot KPDST v 26. členu nalagata delodajalcem, da planirajo delovni čas zaposlenih v letnem koledarju / letnem razporedu delovnega časa pri tem pa upošteva delovne potrebe po delu delavcev. Tega pripravi delodajalec pred pričetkom koledarskega oziroma poslovnega leta in o tem obvesti delavce in sindikate pri delodajalcu, vsaj petnajst (15) dni pred začetkom leta.

Letni razpored delovnega časa mora vsebovati število delovnih dni v tednu za delavce v posamezni organizacijski enoti, vrsto in obliko delovnega časa. Z letno razporeditvijo delovnega časa mora delodajalec delavcu zagotoviti toliko delovnih dni, da bodo delavci, v skladu z zakonom in to kolektivno pogodbo, imeli zagotovljen polni delovni čas.

V letnem koledarju delodajalci praviloma predvidijo tudi obdobje kolektivnih dopustov, če potrebe delovnega procesa do dopuščajo ali zahtevajo. Pri planiranju kolektivnega letnega dopusta je vloga sindikata zelo pomembna. Sindikat je tisti, ki lahko od delodajalca zahteva, da ta obdobja niso tako dolga, da delavci izgubijo pravico do proste izbire časa za dopust, ki jim, glede na osebne okoliščine, najbolj ustreza, seveda v dogovoru z delodajalcem. Pri planiranju kolektivnega letnega dopusta mora delodajalec upoštevati z zakonom določene pravice staršev šoloobveznih otrok!

Neenakomerna razporeditev delovnega časa

V letnem razporedu lahko delodajalec planira neenakomerno razporeditev delovnega časa. To pomeni, da delodajalec že v naprej planira obdobja v katerih bodo delavci delali več in obdobja , ko bodo delavci delali manj ali bodo celo prosti. Na primer za Božične in Novoletne praznike se vsi obdarujemo, zato se obratovalni čas trgovin temu prilagaja, posledično pa se s spreminja tudi delovni čas zaposlenih. V decembru 2016 so posamezni delavci opravili več ur kot znaša polna mesečna delovna obveza (npr. november 2016 176 ur), zato mora delodajalec v letnem koledarju predvideti v katerem mesecu med letom bodo ti delavci delali manj! Z letno razporeditvijo delovnega časa je potrebno z enakomerno ali neenakomerno razporeditvijo delovnega časa delavcem, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, zagotoviti največ toliko delovnih dni, da bodo v skladu z zakonom in to kolektivno pogodbo imeli zagotovljen polni delovni čas in nič več !. To je za leto 2016 pomenilo 2088 ur, za leti 2017 pa 2080 ur! V letnem razporedu dela ali koledarju delodajalec ne sme planirati dela preko polnega delovnega časa (glej nadurno delo). Če so delovne potrebe takšne, da se zahteva več časa za določeno delo je dolžan zaposliti nove delavce!

Začasna prerazporeditev delovnega časa

Začasne prerazporeditve delovnega časa ni mogoče predvideti v naprej. Do takšne spremembe v organizaciji dela pride zaradi objektivnih okoliščin, tehničnih razlogov ali razlogov organizacije dela, ki narekujejo začasno prilagoditev delovnega procesa in s tem delovnega časa. To so vse okoliščine, ki jih ni mogoče v naprej planirati.

Začasna prerazporeditev delovnega časa pomeni, da delavec določeno obdobje dela več kot je pogodbeno dogovorjeno (na primer več kot 8 ur) . Obdobju, ko delavec dela več mora slediti obdobje ko dela manj (namesto 8 le 6 ur ali pa je cel dan prost in tako izrabi višek ur!) ali obrano- najprej dela malo manj potem pa manjka ur doprinese. Tako kot to dopušča ZDR, KPDTS določa, da se neenakomerno razporejeni delovni čas in začasno prerazporejen delovni čas izravnata z povprečnim delovnim časom (na primer če upoštevamo plus in minus ure dobimo povprečno 40 ur na teden) v koledarskem letu.

O razlogih za začasno prerazporeditev in o času takšne prerazporeditve (od kdaj do kdaj bo veljal ukrep) mora delodajalec delavce obvestiti v pisni obliki najmanj en dan pred prerazporeditvijo oziroma 3 dni preje če gre 10 in več delavcev.

Bistvena razlika med nadurnim delom in začasno prerazporeditvijo delovnega časa je v tem, da delavec v primeru nadurnega dela opravi večje število ur, kot je predvideno z letnim koledarjem . Delodajalec lahko, v primerih, ki jih določa zakon izjemoma odredi nadurno delo, na da bi ga napovedal v naprej, kar pa ni mogoče v primeru začasne prerazporeditve delovnega časa.   Delodajalec mora pri začasni prerazporeditvi delovnega časa delavca obvezno pisno seznaniti o spremenjeni organizaciji njegovega delovnega časa najmanj 1 dan pred začetkom dela oziroma 3 dni preje če gre 10 in več delavcev. V primeru da tega ne stori je dolžan opravljene ure obračunati in izplačati kot nadure in to v mesecu, ko so bile opravljene.

Razlika med nadurnim delom in začasno prerazporejenim delovnim časom je tudi v dolžini dnevnega delovnika . V primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa je delovni dan lahko daljši od 10 ur (traja lahko izjemoma maksimalno 13 ur absolutna omejitev časa dela na en dan) , v zvezi z nadurnim delom pa je delovni dan omejem na 10 ur, če kolektivne pogodbe dejavnosti ne določajo drugače. KPDTS v 34. členu določa, da se dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev nadurnega dela lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju šestih (6) mesecev. Zapisano pomeni, da lahko delodajalec v določenem obdobju odredi delo v času, ki je daljši od 10 ur dnevno (nikoli pa daljši od 12 ur dnevno- to je absolutna omejitev), vendar povprečni delovni čas delavca v 6 mesecih ne presega 10 ur na dan oziroma 20 nadur na teden! V primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa in začasne prerazporeditve delovnega časa lahko delovni teden traja največ 56 ur na teden! Nevedno število ur je absolutni maksimum, ki ga ni dopustno preseči tudi z nadurnim delom ne!

Prav tako morajo delodajalci upoštevati prepoved neenakomerne razporeditve in začasne prerazporeditve delovnega časa za določene kategorije delavcev (več v nadaljevanju).

 

Zaščita delavcev

ZDR-1 v 8 odstavku 148. člena posebej obravnava pravice ranljivih skupin delavcev med katere sodijo matere, straši otrok do 3 leta starosti, delavci z zdravstvenimi težavami in strešji delavci. Pri nekaterih skupinah delodajalec absolutno ne sme odrediti dela v neenakomernem delovnem času ali začasno prerazporejenem delovnem času (absolutna prepoved) v drugih skupinam pa sme to storiti le z delavčevim soglasjem! Omejitve so povsem enako, kot velja za odrejanje nadurnega dela.

Delodajalec na sme odrediti dela v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času:

•           delavki v času nosečnosti in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko doji otroka, če iz ocene tveganja zaradi takega dela izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka,

•           delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti,

•           delavcu, kateremu bi se po pisnem mnenju izvajalca medicine dela, oblikovanem ob upoštevanju mnenja osebnega zdravnika, zaradi takega dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje,

•           delavcu, ki ima polni delovni čas krajši od 36 ur na teden zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare v skladu s tretjim odstavkom 143. člena tega zakona,

•           delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali drugimi predpisi.

 

Delodajalec sme odrediti delo v neenakomerni razporeditvi delovnega časa ali začasni prerazporeditvi delovnega časa , le na podlagi PISNEGA soglasja delavca v naslednjih primerih:

•           delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let,

•           enemu od delavcev – staršev, ki neguje in varuje otroka, mlajšega od sedem let ali hudo bolnega otroka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, in ki živi sam z otrokom,

•           starejšemu delavcu (delavec starejši od 55 let!).

 

VPRAŠANJA

Vprašanje: Ali sme delodajalec z začasno prerazporeditvijo delovnega časa delavcu določiti dela prost dan na da državnega praznika in ga prikrajšati za nadomestilo plače, ki bi mu sicer pripadalo?

Primer: Delavec je bil kot zaposlen kot voznik. V določenem obdobju je opravljal delo v neenakomerno razporejenem delovnem času. Delavci pri delodajalcu delajo po vnaprej znanih urnikih, ki se v času praznikov prilagodi potrebam delovnega procesa, torej tudi potrebam naročnikov tako, da se delovni čas praviloma skrajša. Izmensko delo praviloma zajema dva koledarskega dneva (od 18.00 prvega dne do 7.00 naslednjega dne), v času praznikov pa se delo zaključi ob koncu predprazničnega dne (ob 00.00), delo na dan praznika ni predvideno. Z opisanim načinom organizacije delovnega časa je delodajalec utemeljeval svojo pravico do fleksibilne organizacije delovnega časa.

Odgovor: Planirati »fleksibilno« začasno prerazporeditev delovnega časa na dan praznika tako, da se za delavca ne predvidi delovni dan vse pa z namenom, da se delavcu ne izplača pripadajoče nadomestilo plače za praznični dan, je nezakonito! Delodajalec s takšnim ravnanjem krši Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD) ter 137. člen ZDR-1. Enako razlaga tudi Vrhovno sodišče v zadevi VIII Ips 216/2016, ko pravi, da »„Fleksibilnost“ razporejanja delovnega časa ni sopomenka za neenakomerno razporejanje delovnega časa. Bistvena lastnost neenakomerno razporejenega delovnega časa je odstopanje od npr. klasične razporeditve delovnega časa 40 ur na teden, 8 ur na dan, od ponedeljka do petka, da delavec v režimu neenakomerne razporeditve dela tudi po več kot 8 ur na dan, več ali manj kot 5 dni v tednu itd. Vendar je lahko tudi v neenakomerno razporejenem delovnem času določen način razporeditve, ki je fiksen po svoji naravi in s tem predvidljiv (npr. delo vsak drugi dan, ali določen z letnim oziroma mesečnim razporedom). Če je razporeditev delovnega časa sistemsko jasna in ima vnaprej razviden način razporeditve, se da tudi vnaprej določiti dneve, na katere delavec običajno dela. To je ves čas trdil revident, tožena stranka pa se je branila z argumentom „fleksibilnosti“ glede na sprotne delovne potrebe v času dela prostih dni. Ta argument zaradi tavtologije po presoji revizijskega sodišča ne zdrži, saj tudi pri enakomerni porazdelitvi delovnega časa na dela proste dneve dela ni in zato enako ni potrebe po delu delavcev pri enakomerni porazdelitvi delovnega časa. Z revidentovim stališčem, da bi bilo z drugačno razlago v obravnavani zadevi lahko kršeno načelo enakosti iz 14. člena Ustave RS, revizijsko sodišče soglaša. Revident bi bil prikrajšan za nadomestilo za dela proste dneve, zato teh dni ne bi mogel enako uživati kot drugi zaposleni v enakomerni porazdelitvi delovnega časa. Poleg tega bi moral v primeru sprejemanja stališča sodišč nižjih stopenj na letni ravni dejansko opraviti več ur kot nekdo, ki dela v klasični razporeditvi delovnega časa med ponedeljkom in petkom. Razlikovanje je v obravnavni zadevi nerazumno, saj jo tožena stranka utemeljuje z (naknadno) zmanjšanimi potrebami po delu na dela proste dneve, ko njegovo delovno obveznost ukinja s spremenjenim razporedom.«

 

Vprašanje: Ali sme delodajalec z enkratno odredbo vsem zaposlenim odrediti začasno prerazporeditev delovnega časa za celotno koledarsko leto?

Primer: Delodajalec je na začetku koledarskega leta delavcem izdal odredbo o začasni prerazporeditvi delovnega časa, ki naj bi veljala od 1.1.20.. do 31.12. 20... Med zaposlenimi delavci so bili tudi invalidi, ki so delali krajši delovni čas od polnega. Delodajalec z odredbo, ki je bila sestavljena kot obrazec ni navede razlogov za začasno prerazporeditev delovnega časa niti ni natančneje določil časa v katerem bo veljala začasna prerazporeditev delovnega časa, temveč je le napovedal, da bo to razvidno iz vsakokratnega tedenskega urnika zaposlenih. V odredbi je predvidena začasna prerazporeditev delovnega časa zaradi:

- zaradi povečanega obsega dela, ki ga je mogoče predvideti oziroma pričakovati (inventura , prevzem blaga, vzdrževalna in obnovitvena dela, prireditve, prodajne akcije, projekti...),

- zaradi pričakovanega povečanega ali zmanjšanega obsega dela, ki ga ni mogoče opraviti v neenakomerni razporeditvi delovnega časa in je posledica sezonske narave dela...

- zaradi začasne prekinitve poslovanja organizacije zaradi obnovitvenih ali vzdrževalnih del

- zaradi nadomeščanja odsotnega delavca, katerega odsotnost z dela je moč predvideti (bolniška, porodniška, starševski dopust, letni dopust, izobraževanje…..) ....... in v tem smislu dalje.

Odgovor:

Takšna odredba ni skladna z zakonom!

Delodajalec se je z pogodbo o zaposlitvi zavezal, da bo delavcu zagotavljal delo za katerega sta se stranki dogovorili v pogodbi ( 43. člen ZDR-1). Ena od obveznih sestavin pogodbe o zaposlitvi je tudi dogovor o delovnem času ( 31. člen ZDR-1). Temeljna pravica delavca je, da dela v času, kot sta dogovorjena z delodajalcem.

Za izmensko delo je značilno, da se potrebe po delu delavca ponavlja v enakih časovnih obdobjih in je s tem predvidljiv čas dela (npr. delo vsak drugi dan). Če je razporeditev delovnega časa sistemsko jasna in ima vnaprej razviden način razporeditve, se da tudi vnaprej določiti dneve, na katere delavec običajno dela. Odstopanje od ustaljenega pravila razporejanja delovnega časa delavcev v posamezne izmene je z zakonom dopuščeno le izjemoma.

Pravica delodajalca da delo delavca organizira drugače, kot sicer potekajo ustaljene izmene nastopi šele ob dogodku, ko je delo zaradi nepredvidljivih okoliščin potrebno organizirati drugače. Institut začasne prerazporeditve delovnega časa delodajalca ne odvezuje, da pravočasno predvidi potrebe po dodatnem delu in skrbno organizira delo delavcev.

Iz predstavljenega primera izhaja, da delodajalec ne spoštuje pogodbe o zaposlitvi, da krši lastna pravila o organizaciji izmenskega dela, ter da ne opravlja osnovne kadrovske funkcije, vezane na organizacijo dela- ne planira tekočih potreb po dodatnih kadrih oziroma ne razporeja obstoječih kadrov glede na dejanske delovne potrebe. Z načinom začasne prerazporeditve delovnega časa krši tudi zakon, saj ta institut uporablja v nasprotju z njegovim namenom. Iz opisnega primera izhaja tudi, da delodajalec z začasno prerazporeditvijo delovnega časa delavce iz razlogov slabega planiranja potreb po delu delavcev, delavce prekomerno obremenjuje z delom, kar pa ima lahko tudi nepopravljive negativne posledice na zdravje delavcev!

Takšni odredbi se posameznik težko zoperstavi, zato je v teh primerih pomembna vloga sindikata pri delodajalcu! Sindikat mora od delodajalca zahtevati odpravo odredbe, če pa to ne gre o tem obvestiti pristojno inšpekcijsko službo in sprožiti kolektivni delovni spor zaradi kršitve KPDTS.

 

Vprašanje: Ali sme delodajalec naložiti delo ob nedeljah starejšemu delavcu?

Primer: Delavka 57 let in ima 37 let delovne dobe, dela v trgovini xxx. Za leto 2016 je podala izjavo, da želi koristiti ugodnosti starejšega delavca in NE želi delati ob nedeljah in praznikih, vse to je bilo urejeno. Podjetje je za letos 2017 določil 56 urno tedensko delovno obvezo. S strani vodje je dobila ustno obrazložitev, da ji kot starejši delavki pripada 40 urni delavnik v katerega pa so vključene nedelje in prazniki. Prosi za obrazložitev. Kako je z nedeljami in prazniki ali jih moram delati in če se upoštevajo v polni delovni čas.

Odgovor: Iz stavka »Podjetje je za letos 2017 določil 56 urno tedensko delovno obvezo.« sklepam, da je že z letnim planom predvidena neenakomerna razporeditev delovnega časa. Kar se tiče neenakomerne razporeditve delovnega časa ali začasne prerazporeditve delovnega časa ste tako imenovana zaščitena kategorija. Zakon namreč določa, da delodajalec ne sme delavcu, ki je strešji od 55 let neenakomerno razporediti delovni čas ali ga začasno prerazporediti brez njegovega soglasja! Torej imate pravico delati v pogodbeno dogovorjenem delovnem času (40 ur na teden ). Če ste z delodajalcem dogovorjena, da delate v izmenah, je lahko vaš delavnik tudi ob sobotah in nedeljah, če to logična posledica ponavljajoče se oblike izmenskega dela (celotne izmene) in ste prosta drugi kakšen dan v tednu. Kar se pa tiče dela na dan praznikov, ki so po zakonu prosti dela, in če se ta dan dela to za vas pomeni enako delovno obvezo, kot za ostale delavce. V teh dveh primerih vam zakon in KPDTS ne določata posebne ugodnosti upoštevaje vašo starost, zato morate spoštovati tako oblikovan urnik, ki ga pripravi delodajalec.

Vsako delo, ne glede na to na katere dneve v tednu se opravlja se všteva v delovni čas. Za delo ob nedelja in delo na dan praznikov, ko se skladno z zakonom ne dela, dobite nekoliko višjo plačo, saj vam pripadajo dodatki k osnovni plači.

Kontakt z nami

Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS)
Naslov: Dalmatinova ulica 4, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 / 43 41 253
Fax:01/ 43 27 094
Email: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Davčna številka: SI 60310146
Matična številka: 5380901
Spletna stran: http://www.sindikat-sdts.si

Prijava na novice

Prijavite se na novice

Za pravilno delovanje strani uporabljamo piškotke Podrobne informacije..

Sprejemam piškotke.