FAQ – PRAVNA VPRAŠANJA

Na vprašanja članov in članic sindikata odgovarjata:

• Gregor Cerar, univ. dipl. pravnik - vodja pogajalske skupine delojemalcev za Kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine
• Maja Konjar, univ. dipl. pravnik - samostojna pravna svetovalka za ZSSS

1. V začetku leta sem se vrnila iz porodniškega dopusta in šef mi je rekel, naj dam pisno soglasje za delo ob nedeljah. Ker sem to odklonila, so mi iz kadrovske službe sporočili, da bom razporejena na delovno mesto prodajalke v samopostrežni trgovini, v istem kraju kot je naša trgovina, vendar tista samopostrežna trgovina ne obratuje ob nedeljah. Sprašujem ali me lahko premestijo?
   
   47. člen Kolektivne pogodbe določa, da dela ob nedeljah ni dovoljeno naložiti delavcu, ki skrbi za otroka do 3 let starosti, kar velja v vašem primeru, razen če bi dala izrecno pisno pobudo, da kljub določilom v Kolektivni pogodbi, želite delati ob nedeljah. Ker tega niste storili menimo, da vam je delodajalec ponudil delo v eni svoji poslovni enoti, ter vam tako omogočil, da vam ob nedeljah ne bo potrebno delati. Seveda je premestitev dopustna le v primeru, če imate v pogodbi o zaposlitvi kot kraj dela navedene organizacijske enote delodajalca, in gre pri premestitvi za premestitev na enako delovno mesto, z enako osnovno plačo ipd. V primeru, da imate v pogodbi o zaposlitvi kot kraj zaposlitve navedeno trgovino v kateri sedaj delate in se bo spremenil le kraj opravljanja dela, morate z delodajalcem skleniti aneks k obstoječi pogodbi o zaposlitvi, če pa gre poleg spremembe kraja opravljanja dela tudi za drugo delovno mesto in drugačno osnovno plačo, je premestitev možna le tako, da vam delodajalec odpove obstoječo pogodbo o zaposlitvi in hkrati ponudi novo pogodbo o zaposlitvi.

2. Delam v trgovini, izmensko dopoldan in popoldan. Moj uradni delovni čas je od 7. do 14. ure dopoldan in od 14. do 21. ure popoldan od ponedeljka do petka, ter nato soboto ali nedeljo od 8. do 13. ure Tako mi tudi pišejo delovne ure, kljub temu, da moram priti večkrat na delo ob 6. uri zjutraj, ali delati še pol ure in več, po končanju mojega delovnika. Teh ur mi ne plačajo, niti jih ne morem koristiti. Kaj naj storim?
   
   Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine določa od 30. do 49. člena tako razporeditev delovnega časa, kot tudi vrste in oblike delovnega časa, kakor tudi obveznosti delodajalca pri določanju nadurnega dela, začasne prerazporeditve delovnega časa, kot tudi načina evidentiranja delovnega časa. Vaše vprašanje razumemo tako, da imate vnaprej določen dnevni polni delovni čas in tako ga delodajalec tudi evidentira. Za dodatno delo izven tega delovnega časa mora delodajalec pisno odrediti nadurno delo pred pričetkom opravljanja tega dela. Le izjemoma ga lahko odredi ustno, in sicer kadar to narekuje narava dela ali nujnost opravljanja nadurnega dela, vendar je dolžan delavcu vročiti pisno odreditev najkasneje v petih delovnih dneh po opravljenem nadurnem delu. Predlagamo vam, da najprej v skladu z 49. členom Kolektivne pogodbe zahtevate pisni izpis vaše evidence delovnega časa. In če boste ugotovili neskladje med evidenco in dejansko opravljenimi urami, zahtevajte popravek nepravilnosti, nato pa pri naslednjih zahtevah za predčasen prihod na delo, zahtevajte od predpostavljenega, da vam o tem izda pisno odredbo. Če to ne bo zadostovalo poiščite pomoč sindikata ali se obrnite na delovno inšpekcijo.

3. Imam eno majhno, a za nas zaposlene veliko vprašanje v zvezi z delovno obleko. Smo delavci, zaposleni v trgovini z obutvijo primorani, se pravi moramo nositi delovno obleko, katero nam je priporočil naš delodajalec. Sedaj pa nas zanima ali moramo to delovno obleko plačati mi, ali naš delodajalec? Vsako leto namreč dobimo novo delovno obleko, vendar do vrednosti 20.000 sit, ker pa to obleka, ki nam jo delodajalci nabavijo stane zmeraj več, moramo razliko doplačevati vedno sami, razlika je od 8000 sit - 15.000 sit. Seveda je to za naše plače, ki ne dosežemo še 500 EUR dosti. Zanima nas ali moramo to doplačevati sami ali nam jo morajo delodajalci plačati v celoti? Denar za obleko nam nakažejo na plačilno listo kot nagrado, mi pa jo nato nakažemo na račun, kateri nam je obleko izdelal in na koncu leta pri oddaji dohodnine jo seveda mi še plačamo kot akontacijo dohodnine.
   
   Vaša vprašanja kažejo na to, da je ravnanje vašega delodajalca nepravilno. Vprašanje razumemo kot da gre za zaščitne delovne obleke, ki jih morate nositi na delovnem mestu, zato je zahteva delodajalca, da le te doplačujete nerazumljiva in če je res kako poteka obračun, se postavlja vprašanje zakonitosti tega postopka. Seveda pa bi morali za točen odgovor poznati splošen akt delodajalca, na osnovi katerega je tak postopek določen ali morebitno določilo v pogodbi o zaposlitvi, v kolikor je to določeno v pogodbi o zaposlitvi. Zato vam priporočamo, da v kolikor ste član Sindikata delavcev trgovine Slovenije, se obrnite na službo pravne pomoči, na sedežu vam najbližje območne organizacije ZSSS.

4. Delam v podjetju, kot vodja oddelka. Imam pogodbo za nedoločen čas. sedaj so uvedli nove pogodbe in v njih spremenili nekatere pogoje, ki so zame nesprejemljivi (daljši odpovedni rok, odškodnine, razpored v druge trgovine po Sloveniji,...), zato te pogodbe nisem podpisala in sem v odpovednem roku. Danes sem vprašala če lahko izkoristim sorazmerni del dopusta, po odločbi ga imam 24 dni, izkoristila pa sem ga letos 5 dni. Ker sem šikanirana in izpostavljena zaradi moje odločitve raznim pritiskom, bi želela izkoristiti sorazmerni del, ki je 12 dni (ostane še 7 dni), vendar mi je danes rekla vodja, da mi ne pripada, ker nima ljudi zaradi dopustov. Potem mi ga mora izplačati, ali ne? Mi res ne pripada? Odpoved sem dobila z njihove strani. Nove sprejemljivejše pogodbe mi niso ponudili.
   
   Delodajalec ima možnost, da delavcu odpove obstoječo pogodbo o zaposlitvi, ter hkrati ponudi v podpis novo pogodbo o zaposlitvi, predvsem v primerih ki jih opredeljuje Zakon o delovnih razmerji (npr. sprejem nove sistematizacije). V takem primeru ima delavec 30 dni časa za podpis pogodbe, seveda če je le ta skladna z zakonom in Kolektivno pogodbo. Glede na vašo odločitev, da ne podpišete nove pogodbe, pa vam je delodajalec v času odpovednega roka dolžan zagotoviti, da izkoristite sorazmerni del dopusta. Ni vaš problem če delodajalec nima dovolj zaposlenih. Predlagamo vam, da zahtevo za koriščenje dopusta takoj posredujete delodajalcu v pisni obliki, ter jo pošljete priporočeno, en izvod dopisa ter potrdila o priporočeni pošiljki pa zadržite zase, saj boste le na osnovi tega lahko kasneje uveljavljali morebitno plačilo neizkoriščenega dopusta.

5. Obračam se na vas s prošnjo, da mi svetujete, pomagate. V trgovini sem dala prošnjo za sporazumno odpoved z dnem 1.8.2007, sedaj pa me zanima kako lahko pokoristim še pripadajoči dopust, nadure. Ali glede na sporazumno odpoved lahko delam več kot en mesec in mi tudi takrat zaključijo delovno knjižico? Želijo, da mi nadure plačajo, jaz se pa bojim, da temu ne bi bilo tako. Na kakšen način naj se z njimi dogovorim, da ne bom prikrajšana?
   
   Iz vašega vprašanja ni razvidno kakšen odpovedni rok imate določen v pogodbi o zaposlitvi glede na delovno mesto, ki ga zasedate (en mesec, dva meseca ali tri mesece). Seveda z dnem, ko ste delodajalca pisno zaprosili za sporazumno odpoved, lahko delodajalec sprejme vašo ponudbo in vam odpoved velja z naslednjim dnem, oziroma se z delodajalcem sporazumete o datumu prenehanja delovnega razmerja. Lahko pa delodajalec zahteva, da pri njem delate, do konca odpovednega roka, kot je določeno v vaši pogodbi o zaposlitvi. V času odpovednega roka imate pravico, da izkoristite sorazmerni del dopusta za leto 2007 in tudi morebitni višek ur, če je bil delovni čas prerazporejen. Če pa je višek ur nastal zaradi odločitve delodajalca, da delate nadure (pisna odločitev), potem vam jih je dolžan tudi plačati kot nadure ob izplačilu plače.

6. Spodaj podpisani se obračam na vas z enim vprašanjem, zanima me namreč, koliko dopusta mi pripada za leto 2007. Za leto 2006 sem ga imel 32 dni. Imam polnih 36 let delovne dobe in decembra 2006 sem dopolnil 54 let. Prebral sem si 54. člen - trajanje letnega dopusta, pa ne razumem vsega, zato se obračam na Vas. Namreč ne razumem, kaj pomeni "Starejši delavec - 3 dni". To mislim na dodatne dneve. A to pomeni da imam 20 dni osnovnega dopusta, 3 dni kot starejši delavec in 6 dni dopusta za skupno delovno dobo?

   Glede na vaše vprašanje, ki ste ga zastavili vam sporočamo, da je osnova za določitev letnega dopusta:
   
   • 16 delovnih dni, če dela delavec 4 dni na teden,
   • 20 delovnih dni, če dela delavec 5 dni na teden,
   • 24 delovnih dni, če dela delavec 6 dni na teden.

   Poleg tega osnovnega dopusta, se vam prišteje še dodatnih 6 dni za delovno dobo. Tako izračunani letni dopust je določen za vsakega delavca posamezno, odvisno koliko dni na teden dela delavec običajno in ostalih dodatnih pogojev, ki določajo dodatne dneve dopusta. V kolikor delate 5 dni na teden je vaša osnova 20 dni + 6 dni na delovno dobo, kar znaša skupaj 26 dni. V letu 2006 je veljala še stara kolektivna pogodba, ki je določala drugačne osnove in dodatne dneve za določitev letnega dopusta, s 1.1.2007 pa velja nova kolektivna pogodba, katero ste že pregledali, katera letni dopust ureja na novo. Glede kriterija starejšega delavca, ki ga navajate, vam sporočamo, da boste pridobili pravico do treh dodatnih dni dopusta iz tega naslova, v decembru 2007, ko boste dopolnili 55 let. Povečanje se bo upoštevalo pri odmeri vašega dopusta za leto 2008.

7. Trenutno sem na bolniški zaradi poškodbe hrbtenice. Zdravniki sumijo za bolezen hernija. Stara sem 40 let. Zdravnik je rekel, da ne bom več smela opravljati dosedanja dela (delo prodajalke). Sedaj me zanima ali mi je delodajalec dolžan omogočiti drugo delovno mesto in če mi je oziroma ni, me zanima kakšen je postopek, da si pridobim lažje delo v istem podjetju? Hvala za razumevanje in prosim za čimprejšnji odgovor.
   
   Na vaše vprašanje ne moremo dati celovitega odgovora, ker se bodo postopki o tem ali boste zmožni še delati na dosedanjem delovnem mestu pričeli šele po zaključku zdravljenja. Če vam je vaš zdravnik dejal, da ne boste več smeli opravljati dosedanjega dela, potem bo moral pripraviti predlog za invalidsko komisijo. Le zdravniška, oziroma invalidska komisija lahko izda ustrezen sklep, iz katerega bo razvidno, katero delo ste še sposobni opravljati in pod kakšnimi pogoji. Potem, ko postane takšen sklep pravnomočen, bo delodajalec lahko ugotovil ali ima ustrezno drugo delo, skladno z morebitno odločbo invalidske komisije. Priporočam vam, da v kolikor ste članica Sindikata delavcev trgovine Slovenije, da se oglasite na službi pravne pomoči na sedežu, vam najbližje območne organizacije ZSSS.

8. Kdaj lahko delodajalec ali šef enote destimulira delavca in mu odvzame nadure? Prosim če mi lahko odgovorite na to vprašanje v najkrajšem času.
   
   Glede na vaše zastavljeno vprašanje vam popolnega odgovora ne moremo posredovati, saj je vaše vprašanje pomanjkljivo. Edino kar vam lahko odgovorim glede na zastavljeno vprašanje je, da v kolikor so bile nadure odrejene s strani delodajalca oziroma pristojne osebe, vam le teh ne morejo odvzeti. Za kaj več pa bi potrebovali več informacij, zato vam predlagamo, da se v primeru, če ste član Sindikata delavcev trgovine Slovenije, obrnete na našo območno organizacijo, kjer imamo za člane organizirano brezplačno pravno pomoč.

9. Ali mi pripada jubilejna nagrada za 20 let na stalnost po Kolektivni pogodbi za trgovinsko dejavnost veljavni po 1.1.2007, čeprav sem dobila jubilejno nagrado za skupno delovno dobo pred 8. leti.
   
   Iz vašega vprašanja izhaja, da boste, letos dopolnili 20 let delovne dobe pri delodajalcu. V kolikor vam je ta delodajalec kot navajate, že izplačal jubilejno nagrado za 20 let skupne delovne dobe, potem ni dolžan za isti jubilej (torej za 20 let delovne dobe) izplačati jubilejno nagrado še enkrat. Namreč kolektivna pogodba, ki je veljala od leta 1998 dalje je uvedla jubilejne nagrade za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, kolektivna pogodba pa je vsebovala tudi naslednje določilo: »Jubilejna nagrada pri zadnjem delodajalcu, nadomesti jubilejno nagrado za skupno delovno dobo tako, da delavec prejme jubilejno nagrado za določen deloven jubilej samo enkrat v času trajanja svoje delovne dobe«.

10. Sem zaposlen v ___ in me zanima, če sem opravičen do jubilejne nagrade za dobo 10 let, saj delam v tej družbi že od 15.09.1996. V letu 1998 sem bil vpoklican na služenje vojaškega roka, za dobo 7 mesecev (v tem času je seveda bila prekinjena delovna doba), na kar sem se zopet zaposlil za nedoločena čas v tej delovni organizaciji. Tukaj sem zaposlen še sedaj. Konec maja 2007 sem dopolnil 10 let (delovne dobe), pri tem delodajalcu. Zanima me če sem opravičen do nagrade, saj po novi KP trgovine nisem nikjer zasledil, da moraš neprekinjeno delati pri istem delodajalcu ampak, da delaš to dobo pri zadnjem delodajalcu. Na to vprašanje pri delodajalcu sem dobil negativen odgovor (češ, da nisem delal neprekinjeno 10 let).
    
    ZDR določa pravico do odpravnine v določeni višini za vsako leto dela pri delodajalcu, se pravi ne glede na prekinitve (zakon ne zahteva pogoja neprekinjenega dela). Smiselno enako razlago je potrebno upoštevati tudi pri jubilejnih nagradah. Nikjer ni namreč določeno, da bi moralo iti za nepretrgano delovno dobo, temveč zgolj za delovno dobo pri istem delodajalcu, ki je tudi zadnji delodajalec in zavezanec za izplačilo jubilejne nagrade. Če izhajamo iz smisla jubilejne nagrade, potem je jasno, da gre za nagrado za določeno obdobje dela pri istem delodajalcu, torej za to, da je delavec opravljal določeno delo, določeno število let za istega delodajalca. Prekinitve, kakršnekoli že bi lahko vse bile, tukaj niso relevantne. Smisel določbe o delovni dobi pri zadnjem delodajalcu je v tem, da se delovna doba pri istem delodajalcu, kljub prekinitvi sešteva. Ker je delavec skupno izpolnil 10 let delovne dobe, mu iz tega naslova tako pripada jubilejna nagrada za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.
    
    Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije določa, da delavcu pripada jubilejna nagrada za posamezni delovni jubilej za 10, 20 in 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu in se mu izplača v roku enega meseca po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do jubilejne nagrade. Za 10 let delovne dobe bi tako moral prejeti 459,02 EUR (110.000,00 SIT).

11. Na vas se obračam z naslednjim vprašanjem. Če delavec nekaj dni zamudi z oddajo bolniškega lista delodajalcu, ali je to dovolj velik razlog, da mu delodajalec ne izplača tistega dela bolniške?
    
    Vaše vprašanje je preveč splošno. Vsak delodajalec določi roke, do katerega morajo biti zbrani podatki za pripravo obračuna plač. Če podatkov ni, potem ima probleme z obračunom. Običajna praksa je, da morajo biti bolniški listi oddani do konca meseca. Ne vemo kaj v tem primeru pomeni nekaj dni zamude in zakaj je nastala.

12. Pred časom sem že postavila tole isto vprašanje, prijazno ste mi odgovorili, ampak jaz sem dala premalo podatkov. Tokrat bolj konkretno. Firma ima po Sloveniji več poslovalnic, vse imajo zaposlene trgovke s IV. stopnjo izobrazbe, prodajajo enako blago, opravljajo enako delo. Problem je v tem, da imamo prodajalke zelo različne urne postavke pri osnovni plači. S tem mislim res osnovno plačo, brez dodatkov na leta delovne dobe, stimulacijo, morebitne olajšave zaradi otrok itd. Pravzaprav smo opazile, ko smo s kolegicami delale primerjavo, da imamo najnižje urne postavke, starejše delavke, ki pa imamo večji dodatek na delovno dobo in tako pride do neke uravnilovke...... Včasih ali pa tudi ne, nam izplačajo neko stimulacijo na promet, ki pa v pogodbi o delu ni nikjer zapisana, kakšni so pogoji, da jo dobimo izplačano, ampak se to dela bolj na lepe oči.... Pa še eno vprašanje. Po odločbi mi pripada 38 dni dopusta, pa so mi tri dni odbili, češ, da je 35 dni masksimum. Pri mojem soprogu, ki dela v javnem sektorju to ne velja in dejansko lahko koristi 38 dni. Je to pravilno?
    
    Na vaše ponovno vprašanja lahko odgovorimo le to, da delodajalec ne spoštuje določil zakona o delovnih razmerjih, zlasti pa ne določil Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije. Delodajalec mora delavce oziroma delavke, ki opravljajo enako zahtevnost dela in za katera se zahteva enaka stopnja izobrazbe, razporediti v isti tarifni razred. Lahko je sicer v okviru enega tarifnega razreda več plačilnih razredov, v katere napredujejo, zlasti delavci z dolgoletnimi izkušnjami. V vašem primeru gre dejansko za zlorabo delodajalca pri določanju plač. Kot smo že v prvem odgovoru navedli, bi morali za točne odgovore in napotke, kako razrešiti nepravilnosti imeti na vpogled: podjetniško kolektivno pogodbo ali splošen akt vašega delodajalca, s katerim določa plače, morebitne pogodbe o zaposlitvi delavk, ki opravljajo enaka dela, imajo pa različne osnovne urne postavke, ipd. Glede vprašanja v zvezi z dopustom pa naslednje: če ste prejeli odločbo delodajalca za 38 dni dopusta potem vam naknadno ne morejo odbijati določene dneve. Omejitev na največ 35 dni dopusta je veljala do leta 2003.

13. Kot člana sindikata SDTS, me zanima če je delodajalec dolžan izplačati solidarnostno pomoč po več kot 6 mesecev staleža, saj sem po vloženi prošnji dobil negativen odgovor, da oni niso dolžni izplačati denarne pomoči. Izvedel sem, da sem zbolel za tumorjem na debelem črevesu, nakar je sledila operacija, po kateri so se pojavili manjši po operacijski problemi.
    
    Pravna podlaga za izplačilo solidarnostne pomoči je v 3. točki 80. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije, ki glasi:

    1. Solidarnostna pomoč se lahko izplača:
       - v primeru smrti delavca ali njegovega ožjega družinskega člana, ki ga je delavec preživljal,
       - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delavca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delavca,
       - in drugih primerih, o katerih odloča delodajalec.
    2. Višina solidarnostnih pomoči se lahko izplača do zgornje višine zneska, ki ni obremenjen z davki in prispevki za socialno varnost.
    3. Predlog za dodelitev solidarnostne pomoči lahko poda sindikalni zaupnik ali katerikoli drugi delavec. O opravičenosti predloga in višini odobrene pomoči odloči delodajalec na podlagi okoliščin posameznega primera.
    4. Ožji družinski člani so zakonec, izven zakonski partner, otroci ter posvojenci, ki jih je po zakonu dolžan preživljati«.

    Res je, da izplačilo za delodajalca ni zavezujoče, vendar ko je podan predlog za izplačilo solidarnostne pomoči, odloči delodajalec o upravičenosti predloga na podlagi okoliščin posameznega primera. Zato odgovor delodajalca v vašem primeru ni pravilen, saj bi delodajalec moral ugotoviti ali je vaš primer takšen, da obstaja upravičen razlog za izplačilo ali tega razloga ni, ne pa samo ugotovitev da ni dolžan izplačati.

14. Posredujem vam dva vprašanja:
    

    • Kako je z delavci, ki delajo vsak drugi dan od 7. – 19. ure., koliko jim pripada dodatka za izmensko delo?
    • In v primeru deljenega delovnega časa od 8. – 12. ure in od 14. - 18. ure, ter ob sobotah od 7. - 12. ure, ali pripada delavcem dodatek za izmensko delo, za popoldansko izmeno ali dodatek za deljen delovni čas?

    Posredujem odgovor na prvo vprašanje:
    
    Delovni čas, ki ga delavec opravi vsak drugi dan od 7. – 19. ure ni izmenski delovni čas in v dejavnosti trgovine to ni izmenski delovni čas in zato delavec ni upravičen do dodatka za izmensko delo. Izmenski delovni čas je definiran v 36. členu kolektivne pogodbe in sicer:

    1. Izmenski delovni čas je čas, ko se delo izmenoma opravlja v dopoldanski, popoldanski ali tudi v nočni izmeni, ki traja v odvisnosti od pet ali šestdnevnega delovnega tedna od šest do osem ur dnevno in se praviloma ponavlja vsak teden, tako da delavec dela en teden v dopoldanski in drug teden v popoldanski oziroma nočni izmeni.
    2. Za delo v popoldanski izmeni se šteje delo, če delavec izpolni 75 % in več svoje redne dnevne delovne obveznosti po 12.00 uri.
    3. Za delo v nočni izmeni se šteje delo, če delavec izpolni 75% in več svoje redne dnevne delovne obveznosti med 22.00 in 7.00 uro naslednjega dne.
    
    

    O obliki delovnega časa, ki jo navajate, se na pogajanjih ni razpravljalo, saj so ti primeri v dejavnosti trgovine izredno redki. So pa zelo pogosti v službah varovanja, kjer pa tudi ni predviden dodatek za takšen delovni čas.

    Odgovor na drugo vprašanje:
    
    

    Za drugo vrsto delovnega časa, ki ga navajate pripada delavcu ali delavki v skladu s 74. členom kolektivne pogodbe 20% dodatka za vsako uro prekinitve dela, kar v navedenem primeru pomeni, da imajo delavci na teden od ponedeljka do petka skupaj 10 ur prekinitve. Sicer pa pri tem vprašanju navajate, da delajo delavci v deljenem delovnem času od ponedeljka do petka od 8. – 12. ure in od 14. – 18. ure, v soboto pa od 7. – 12. ure. To pomeni, da delajo delavci tedensko 45 ur. Kar pomeni da v bistvu delajo 5 nadur na teden, saj je po določilih Zakona o delovnih razmerjih in naše kolektivne pogodbe, delovni čas na teden največ 40 ur, v kar je vključen polurni plačani odmor za malico na dan. In kot sem razumel, gre v vašem primeru za stalni delovni čas v takšnem razporedu, kar pomeni da ne gre za prerazporeditev delovnega časa, zato se postavlja vprašanje ali prejmejo delavci višek ur plačane kot nadure.

15. Delam v trgovini in imam minimalno plačo 522 eur. Zanima me, ker delam izmenično dopoldan, popoldan, kakšni dodatki mi na to plačo pripadajo oz. ali sem upravičena tudi do uskladitvenega dodatka in koliko znaša to v letu 2007, ali mi pripada tudi o,lo % na bruto za popoldansko delo.
    
    Za verodostojen oziroma točen odgovor bi potrebovali več podatkov, predvsem glede izplačila uskladitvenega dodatka. V kolikor vam delodajalec s 1.1.2007 ni vključil uskladitvenega dodatka v osnovno plačo, ima to možnost še vedno do 1.7.2007. Torej, če to ni storil, vam je dolžan do 1.7.2007 izplačevati uskladitveni dodatek k plači, v višini 59,88 EUR. Izplačilo dodatkov, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, ki je za delavce manj ugoden, je urejeno v 74. členu kolektivne pogodbe, torej če delate v izmenskem delu, vam je dolžan delodajalec izplačati 10% dodatek na osnovno plačo za vsako uro delo v popoldanski izmeni.